Težave z vlago se običajno začnejo pri temeljih. Kako jih odpraviti?

Vlaga in plesen se lahko pojavita tako v starih kot v novih objektih. Na nastanek prekomerne vlage v hiši vpliva narava, ker je stavba tujek v naravi. Prav tako na povečano vlažnost v prostorih vpliva človek, ki biva v njej - z dihanjem, kuhanjem, tuširanjem ali kopanjem. Za odvajanje vlage je bistveno pravilno in redno zračenje. Obstajajo pa primeri, pri katerih zgolj zračenje ne zadostuje. To je takrat, ko prekomerna vlaga v temeljih, zidovih in tleh v kleteh nastane zaradi vertikalnih kapilarnih dvigov iz podtalnice in horizontalnih tlakov na zidove kleti po meteornih padavinah, ki pronicajo ob stavbi v globino do podtalnice. Kako torej pravilno graditi novo hišo, da ne bo težav z vlago? Odgovor na to vprašanje pozna Jure Lovšin iz podjetja Fibran, ki opozori, da morajo imeti vse hiše v prvi vrsti ustrezno izvedeno hidroizolacijo, ki stavbo varujejo pred vdorom vode in vlage iz okolice oziroma narave, zlasti na delih, ki so neposredno izpostavljeni vlažnemu okolju, to so temelji in streha, pojasni sogovornik.

Zakaj so pomembni temelji

Pa začnimo pri temeljih zgradbe. Lovšin razloži, da morajo biti ti zasnovani in izvedeni tako, da lahko prenašajo celotno obtežbo stavbe v temeljna tla, pri čemer se ne smejo neenakomerno posedati, saj bi to lahko vodilo v nagibanje in razpokanje hiše. Izbira temeljev je po sogovornikovem mnenju odvisna od več dejavnikov, najbolj optimalno vrsto temelja pa izbere projektant gradbenih konstrukcij. Moderne hiše se temeljijo predvsem na temeljnih ploščah, ki so postavljene na toplotni izolaciji. Tako se učinkovito zavaruje tudi hidroizolacija in prepreči nastanek toplotnih mostov, pojasnjuje strokovnjak. "Strokovna izvedba se začne že takoj na začetku z dobro izdelanim projektom za izvedbo (PZI). Izvajalci gradbenih del pa morajo biti strokovno usposobljeni za ustrezno izvedbo posameznih del. Izjemno pomembno vlogo igra tudi nadzornik gradnje, ki zastopa investitorja in potrjuje, da so dela izvedena strokovno in skladno s projektom," pravi Lovšin in nadaljuje, da se preverjene in v praksi pogosto uporabljene rešitve izkažejo za manj problematične od posebnih oziroma unikatnih rešitev.

Hkrati pa je potrebna pozornost, da se med izvedbo drugih gradbenih del pri gradnji hiše hidroizolacija ne poškoduje, še opozori Lovšin in doda, da se pogosto v stiku z zemljo ščiti hidroizolacija s pomočjo trdne toplotne izolacije (XPS). Ta je namreč odporna na navzemanje vode in zato tudi v takšnih situacijah ohranja svojo izolativnost.

Najprej ugotovimo vzroke zamakanja

Pogosto se vlaga na zgradbi ali v njej pojavi čez čas, ko že daljše obdobje bivamo v njej. Takrat so težave z njo očitnejše, saj vlaga vpliva na kakovost bivanja stanovalcev, njena sanacija pa je tudi za trajnost stavbe nujna. Po odgovor na vprašanje, kako se pravilno lotiti sanacije vlažnih sten, če gre za kapilarno vlago, smo se obrnili na Gorana Gombošija iz podjetja Murexin, ki opozori, da je treba k reševanju težav s kapilarno vlago vedno pristopiti sistemsko, saj gre pogosto za kompleksno kombinacijo različnih vzrokov, ki privedejo do končne slike škode. "Kapilarna vlaga namreč ni edina vrsta vlage, ki lahko prodre v objekt in nam povzroči težave," poudari strokovnjak in predlaga, da pred sanacijo vlage objekt pregledamo z vseh zornih kotov, da bi ugotovili tudi vse morebitne vzroke navlaževanja.

Eden prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Kajti že tako enostavna stvar, kot je zamašen žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade, trdi Gomboši. "Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi nemoteno odvajal meteorno in talno vodo stran od temeljev." Svetuje, da se najprej problematiki z vlago posvetimo s tega vidika: "Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine kapilarnega dviga. Ni namreč vseeno, kakšen odstotek vlage imamo v zidu in do katere višine se je vlaga dvignila. Glede na resnost poškodb se odločimo za ustrezen način sanacije," dodaja sogovornik iz podjetja Murexin.

Sanacije v gradbeništvu so širok pojem

Pri močno navlaženih objektih Gomboši kot edini pravilni način sanacije predlaga kombinacijo prekinitve kapilarnega dviga in vgradnjo sanirnega oziroma sušilnega ometa. Pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti lahko težave s kapilarno vlago reši že sam sanirni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje, nadaljuje sogovornik. Opozori, da so sanacije v gradbeništvu zelo širok pojem, zato univerzalnih postopkov ni mogoče predpisovati. Vedno se mora že k načrtovanju sanacije pristopiti strokovno, saj postopki z najdražjimi materiali niso vedno najugodnejši.

"Vsekakor je treba vse omete, ki so bili dalj časa izpostavljeni navlaževanju, v celoti odbiti do obstoječega zidu. Kajti z vlago v omet preidejo tudi soli, ki pa so največji krivec za pojav poškodb na predelih vlažnih stenah. Vendar ni dovolj, da se ometi odstranijo samo do tistega dela, kjer so poškodovani," poudari Gomboši. Omet se po njegovih besedah odbije nekoliko višje in na vsako stran, in sicer od najvišje vidnih poškodb za 1,5 cm debeline zidu. Če je torej debelina zidu 40 cm, se omet odbije približno 60 cm višje in na vsako stran od vidnih poškodb, nastalih zaradi povečane vlage v zidu in ometu. Kajti vlaga v zidu je na sredini prereza prisotna najvišje, ker je cona izsuševanja vlage na zunanji strani, pojasni strokovnjak, ki pravi, da sanacija ni uspešna, če se omet odstrani samo do višine poškodb.

Poseg v temelje vedno ni mogoč

Hkrati je treba preprečiti, poudari Gomboši, da bi vlaga znova prehajala v zidove. Najbolj temeljiti bomo, če imamo možnost odkopa spodnjih kotov temeljev objekta, kjer bi nato izvedli vertikalno hidroizolacijo zidov. Ti so pod nivojem terena. Vendar pa odkop v večini primerov tudi ni mogoč, prizna sogovornik. V notranjosti zgradbe pa se bomo vlagi najbolje zoperstavili z izvedbo blokad proti kapilarnemu dvigu, kar naredimo z vrtanjem in nalivanjem silikonske emulzije. Ta po besedah Gombošija na dolg rok prepreči dvig vlage iz temeljev v stene objekta. Vendar zgolj z notranjim posegom ne bomo naredili veliko: "Preprečili smo kapilarni dvig iz temeljev v zid, v bistvu pa do navlaževanja še naprej konstantno prihaja po celotni steni, ki je pod nivojem terena." V tem primeru lahko kapilarno vlago rešujemo z uporabo sušilnih ometov, svetuje strokovnjak.

Ali je bilo odpravljanje vlage oziroma sanacija uspešna na stenah, po navadi vidimo po približno dveh tednih od nanosa primarnega grobega ometa, pravi Gomboši. Lahko naredimo tudi meritev vlage, rezultat pa nato primerjamo z meritvami, ki smo jih opravili pred sanacijo. "Da bi bili povsem prepričani, da je bila sanacija ustrezno in pravilno izvedena, bo treba počakati še vsaj nekaj časa. Če se nevšečnosti z vlago ponovijo, je to znak, da je pri izvedbi šlo nekaj narobe. Bodisi so bili nepravilno vgrajeni sloji bodisi debelina nanosa ni bila ustrezna," sklene sogovornik.