Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA) Univerze v Mariboru se končuje izvedba triletnega projekta VRTEC+ Razvoj modelov prenove stavb za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Sloveniji v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Povprečna starost vrtcev je 45 let
Vrtec je izjemno pomemben element vsake sodobne družbe. To je prostor, ki mora otrokom zagotoviti varstvo, nego, zdrave pogoje za bivanje in učno okolje, v katerem se otrok dobro počuti in kakovostno preživi večji del dneva. Število otrok v slovenskih vrtcih že vrsto let narašča v večini slovenskih občin, zato se številni vrtci spopadajo s pomanjkanjem prostora. Hkrati ugotavljamo, da je povprečna starost stavb, v katerih so vrtci, več kot 45 let, zato jih veliko potrebuje prenovo in prilagoditev sodobnim zahtevam za energijsko učinkovitost stavb, prav tako bi jih bilo treba prilagoditi zahtevam sodobnega pedagoškega procesa. Zavedajoč se teh dejstev, smo se pred tremi leti na FGPA odločili za prijavo projekta VRTEC+.
V času projekta smo obiskali številne vrtce po Sloveniji. Analize fonda stavb za predšolsko vzgojo so pokazale, da imamo v Sloveniji izredno pester fond vrtčevskih stavb. Predšolska vzgoja se izvaja v namensko grajenih stavbah in v nenamensko grajenih stavbah, ki so prilagojene izvajanju predšolske vzgoje, kot so stanovanjske hiše, pritličja večstanovanjskih stavb in podobno.
Najboljše razmere v pravilno prezračevanih prostorih
Izvedba projekta je zajela poleg teoretičnih analiz stavb predšolske vzgoje v Sloveniji tudi eksperimentalne analize parametrov kakovosti notranjega okolja, ki vplivajo na bivalno ugodje, delovno učinkovitost in zdravje uporabnikov. Meritve posameznih parametrov bivalnega ugodja v stavbah smo izvedli v 21 igralnicah slovenskih vrtcev v dveh kurilnih sezonah, torej v času, ko so otroci večinoma v zaprtem prostoru in se prostor ne prezračuje dovolj, se pa intenzivno ogreva. Meritve so pokazale, da je v velikem številu igralnic zrak suh, temperatura zraka previsoka, prav tako je koncentracija ogljikovega dioksida zvišana. Kot ključni dejavnik za izboljšanje kakovosti zraka lahko izpostavimo naravno prezračevanje - večina stavb je namreč brez mehanskih sistemov prezračevanja -, kajti v igralnicah, v katerih so vzgojiteljice dosledno sledile navodilom za ustrezno prezračevanje prostora, so rezultati vseh parametrov notranjega bivalnega ugodja večinoma bili v mejah priporočil. Ob tem se je pokazal pomen človeškega dejavnika pri kakovostnem prezračevanju stavb, kajti v igralnicah, v katerih so se vzgojiteljice zavzemale za ohranjanje kakovostnih pogojev za bivanje in so redno prezračevale ter skrbele za ustrezno temperaturo zraka, so bili rezultati v dovoljenih mejah. Optimalni rezultati kakovosti zraka v igralnicah so bili zabeleženi v igralnicah, ki so bile ob dopoldnevih prezračevane dvakrat v intervalih po 15 do 30 minut, in sicer pred prihodom otrok v vrtec ter v času, ko so otroci na dopoldanskem sprehodu, in še dva krajša intervala prezračevanja po kosilu. Opazili smo tudi, da je priporočljivo vzgojitelje izobraževati o pomenu kakovosti zraka in pravilnega prezračevanja, ki je pri današnjih zrakotesnih stavbah izredno zahtevno.
Energijske analize stavb
Z raziskavo smo opravili energijske analize stavb za predšolsko vzgojo v Sloveniji in kot glavni cilj projekta razvili modele energetske prenove. Energijska analiza izbranega vzorca stavb različnih letnic gradnje, velikosti in energetskih lastnosti, določenega na podlagi števila vrtcev po slovenskih regijah, je na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc dala določen povprečen energetski razred. Na podlagi analiz izbranega vzorca, v katerega je bilo zajetih 154 stavb, smo ugotovili, da je povprečen energetski razred stavb predšolske vzgoje v Sloveniji razred E s povprečno dovedeno energijo, namenjeno pretvorbi v toploto, 132,935 kWh/m²a. Analize jasno kažejo, da obstaja ogromen potencial za izboljšave. Projekt VRTEC+ ponuja možnosti v obliki modelov prenov za stavbe za predšolsko vzgojo.
Z modeli do smernic za učinkovito prenovo
Poleg tipološko izredno pestrega stavbnega fonda se je pokazalo, da je zelo različna tudi stopnja dosedanjih posegov na stavbah. Prav tako je stopnja vlaganja v stavbe in vzdrževanja stavb zelo različna v različnih krajih Slovenije. Zaradi tega je projekt VRTEC+ usmerjen v razvoj modelov za prenovo tipološko različnih stavb za predšolsko vzgojo in ponuja smernice za učinkovito prenovo stavb, s katerimi se izboljšata kakovost bivanja v stavbi in njena energijska učinkovitost.
Stavbe za predšolsko vzgojo so skupaj z drugimi javnimi stavbami neprecenljiva zgodovinska in arhitekturna dediščina. Danes večina teh stavb potrebuje prenovo, zlasti energetsko, in posodobitev. V tem kontekstu so ugotovitve raziskovalnega projekta VRTEC+ izredno pomembne za načrtovanje kakovostnih prenov, ki bodo izboljšale kakovost bivanja v stavbah, ohranile arhitekturne lastnosti in izboljšale energetsko učinkovitost. Analize in ugotovitve smo v času izvedbe projekta objavljali v številnih strokovnih in znanstvenih revijah, objavljene bodi tudi kot zaključno poročilo projekta, ki je lahko v pomoč vsem udeležencem v procesu sprejemanja odločitve o prenovah stavb in pri načrtovanju prenov.
Zahvaljujemo se tudi Mestni občini Maribor, ker je pripomogla k uspešni izvedbi projekta in dovolila izvajanje meritev na mariborskih stavbah za predšolsko vzgojo. Prav tako hvala Skupnosti vrtcev Slovenije, ker je spodbudila številne ravnatelje, da odgovarjajo na naša vprašanja, in hvala vsem ravnateljem, ki so sodelovali pri projektu.
