(VRTNI KOLEDAR) Te dni lahko na prazne grede sadimo in sejemo vrtnine

Jasna Marin Jasna Marin
10.09.2023 10:00

Zdaj imamo delo s pobiranjem ter spravilom vrtnin in sadja. Seveda pa je še vedno tudi čas za setev in sajenje nekaterih vrtnin, ki jih bomo pobirali jeseni ali pozimi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Septembra sejemo motovilec, špinačo, prezimne in krhkolistne sorte solate, rukolo pa vse leto, pomembno je le, da je temperatura tal višja od 5 stopinj Celzija. Sadimo lahko še sadike blitve, do sredine septembra pa še sejemo redkvico, ki jo bomo lahko pobirali čez dober mesec. Čebulček sadimo od konca septembra - če bi to storili prej, bi čebula razvila več korenin in manj listov. Sadimo lahko tudi sadike radiča.

Shutterstock

Poleti posajene sadike rastejo za jesen

V septembru na vrtu spremljamo razvoj vrtnin, ki smo jih sadili in sejali v poletnih mesecih. Črno redkev, repo in podzemno kolerabo smo že redčili in se ustrezno razvijajo naprej. Pri korenovkah, ki smo jih sejali poleti, ni treba skrbeti za dognojevanje. Tudi radič in endivija, ki smo ju sadili za zgodnjim krompirjem v začetku poletja, dobro napredujeta in ne potrebujeta posebne nege, če je bila gredica krompirja dobro pognojena. Dobro uspeva tudi poletna solata v družbi brokolija. Ob izdatnem poletnem zalivanju napredujejo tudi špinača, solata in nadzemna koleraba, ki smo jih skupaj sadili julija.

Zeleni Svet

(Ne)prazne grede

Ste katero od gred na vrtu posem spraznili? Nanjo posejte rastline za zeleno gnojenje - oljno ogrščico, volčji bob, ajdo ... Naštete rastline se ob prvem mrazu poležejo po gredah ter zaščitijo prst in mikroorganizme pred UV-žarki in izsušitvijo. Spomladi, ko jih podkopljemo, pa prst oskrbijo s hranilnimi snovmi.

Zeleni Svet

Zrelost semen

Na domačem vrtu lahko pridelamo obilo različnih semen zelenjadnic in okrasnih rastlin. Pogoj za to, da bodo semena kakovostna, je, da jih pobiramo z zdravih in vitalnih rastlin. Vselej poiščimo rastlino, ki je najlepša in najbolj zdrava, obolele rastline pa pustimo pri miru, saj če poberemo denimo seme solate, ki pred tem ni izoblikovala lepe glave, potem tudi potomci ne bodo skladnih oblik in bo pridelek zelo boren. Vsak cvet ali plod po svoje pokaže, da je zrel.

• Fižol je zrel takrat, ko se stroki na rastlini posušijo in začnejo pokati.

• Buče, kumare, lubenice in melone so praviloma zrele takrat, ko jim lupina otrdi in pecelj opluteni.

• Pri kumaricah je tako, da če želimo priti do semena, eno kumarico pustimo na rastlini, druge pa porežemo, da rastlina ne bo poganjala novih plodov.

• Buče lahko pustimo zoreti na vrtu in jih takrat, ko so zrele, otrebimo in semena posušimo na zračnem mestu.

• Paprike so zrele takrat, ko dobijo barvo, ki je tipična za zrel plod (rdeča ali oranžna).

• Paradižnik je zrel, ko je na otip mehkejši in se ob pritisku nekoliko udre.

Shutterstock

Čiščenje in spravilo semen

Pri rastlinah, ki imajo okrog semena mehko, sluzasto tkivo, kot denimo paradižnik, je semena zrelega ploda priporočljivo dati v stekleno posodo, napolnjeno z vodo, in jih tam pustiti čez noč. Do naslednjega dne se sluzasta snov loči od semen, nato jih na cedilki speremo s čisto vodo, jih damo na kuhinjsko krpo in malce osušimo, potem jih nasujemo na mrežico ali krožnik in še dva tedna sušimo v zračnem prostoru pri sobni temperaturi, preden jih spravimo v papirnate vrečke ali kuverte, na katere napišemo vrsto in sorto rastline, katero seme smo posušili in shranili. Kuverto s semeni spravimo v hladen prostor (denimo v hladilnik). Da do semen ne bi prišla vlaga, lahko kuverto s semeni damo v plastično vrečko in vanjo nasujemo nekaj semen riža, riževa zrna namreč nase potegnejo vlago. Seveda vseh semen ne moremo spraviti v hladilnik, zlasti če je majhen, zato bo zanje večinoma pravšnji suh in temen prostor s temperaturo od 15 do 18 stopinj Celzija. Da ne bi zraven prišli žužki in molji, damo med vrečke s semeni suhe lovorjeve liste.

Zeliščni vrt

V začetku meseca sejemo peteršilj in žličnik. Ko dozorijo semena janeža in komarčka, jih pobiramo in shranimo v papirnatih vrečkah.

Na travnikih septembra najdemo veliko rmana. Cvetove navadnega rmana lahko naberemo za čaj, ki poživlja krvni obtok, poleg tega mu v naravnem zdravilstvu pripisujejo, da celi rane, spodbuja delovanje ledvic, čisti kri, znižuje visok krvni tlak, odpravlja mastno kožo, pomaga pri vrtoglavici, migreni, slabosti ... Čaj, ki ga skuhamo vsakič svežega, pripravimo tako, da eno do dve čajni žlički posušenih cvetov prelijemo z 250 mililitri vrele vode in pokrito pustimo stati deset minut, nato precedimo. Priporočeno je popiti dve skodelici takega čaja dnevno. Rmana ne pijemo dlje kot šest tednov, potem kuro prekinemo za najmanj štiri tedne. Nosečnicam in doječim materam odsvetujejo uporabo rmana.

Miša Pušenjak

Sadni vrt

Septembra se posvečamo obiranju jabolk, hrušk in namiznega grozdja. Plodove zlagamo v klasične lesene gajbice, ki jih obložimo z lepenko ali brisačo, da se ne poškodujejo. Plodove obiramo tako, da jih rahlo nagnemo, preden jih odtrgamo. Tudi daljši nohti lahko poškodujejo plod. Vsaka najmanjša poškodba hitro povzroči gnitje.

Plodove sadnega drevja vedno obiramo s pecljem, za ozimnico ali krajše skladiščenje odberemo samo zdrave plodove.

Od jagodičastega sadja zdaj zorijo kasnejše sorte malin.. Zdaj zorijo tudi goji jagode, rakitovec, aronija in poznejše sorte ameriških borovnic. Prav tako obiramo septembrske sorte drobnoplodnih bavarskih kivijev. Nekoliko manj zastopan v vrtovih je rumeni dren. Iz sort debeloplodnega rumenega drena lahko pripravimo zelo dobro marmelado, zato je za ljubitelje domačih vložnin odlična sadna rastlina.

Shutterstock


Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta