(VRTNI KOLEDAR) Te dni lahko na vrt sejemo in sadimo naslednje vrtnine

01.05.2023 07:55

V začetku maja na grede sejemo in sadimo odpornejše vrtnine, že sredi maja pa bomo tudi občutljivejše rastline, ki potrebujejo več toplote, lahko sadili v vrtno zemljo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Djd/Floragard

Maja dozorijo berivka, špinača, redkvica, prav tako je maj mesec špargljev. 

Shutterstock

Vse na vrt

V začetku maja na grede sejemo in sadimo različne vrtnine, vključno z zeljem, cvetačo, grahom, brokolijem, radičem, korenčkom, fižolom, rdečo peso, redkvico in špinačo. Priporočljivo je, da špinačo posadimo ob robu grede, tako da jo bomo lažje obirali. 

Shutterstock


Sejemo lahko tudi lečo, sredi meseca pa čičeriko. Solato iz sadik sadimo v rednih tedenskih presledkih, in to toliko, kot je bomo pojedli v enem mesecu. Imate radi sladko koruzo? Namenite ji prostor ob rastlinah, občutljivih za veter, denimo ob melonah in kumarah, prav tako jo lahko sadite kot oporo visokemu fižolu. 

Shutterstock


Ste minuli mesec posejali korenček? Pri korenčku je pomembno, da ga redčimo, ko zraste do velikosti približno 8 cm. Takrat ga populimo tako, da med posameznimi rastlinicami ostane 3- do 5-centimetrski razmik. Če tega ne naredimo, bodo rastline zaradi preozkega prostora postale tanke in izdolžene.

Shutterstock


Kumare, bučke in fižol lahko neposredno sejemo na gredo, vendar je bolje, da počakamo do sredine maja, če smo jih vzgojili iz sadik. Če jih posadimo prej, je treba skrbno paziti na hladne noči in jih pokriti z vrtno kopreno.

Shutterstock


 

S paradižnikom in bučkami še počakamo

Marsikdo želi čim prej posaditi tudi občutljivejše vrste zelenjave, kamor prištevamo razhudnike (paradižnik, paprika, feferon, jajčevec) in bučnice (kumare, bučke, melone). Resda si je sadike na vrtnarijah dobro priskrbeti čim prej, sadimo pa jih, kot veleva ljudska modrost, po ledenih možeh in Zofiji (po 15. maju).

Za vse vrste sadik velja, da jih je najprimerneje presajati v oblačnem vremenu brez vetra, da rastlin ne bi ožgalo sonce in jih izsušil veter. Pri paradižniku naj bo razdalja med vrstami in sadikami po 70 cm, pri jajčevcih 60 cm, pri papriki 50 cm. Tako bomo zmanjšali verjetnost pojava plesni pri odraslih rastlinah (to zlasti velja za paradižnik).

Paradižnikom pripravimo oporo za rast, pri tem pazimo, da bo količek postavljen na severno stran, saj bo tako rastlina nemoteno vsrkavala sončne žarke. Bučnicam zagotovimo oporo na južnem delu vrta, kakšno bučko lahko posadimo tudi na kompostni kup. Bučnice potrebujejo redno in izdatno globoko zalivanje, če so izpostavljene suši, lahko postanejo plodovi grenki, zato je priporočljivo redno zalivanje ali celo namestitev kapljičnega namakalnega sistema.

Shutterstock

Za krepitev rastlin

Med razhudnike lahko posadimo baziliko, žametnico ali meto, med njimi se bodo vrtnine okrepile. Pri zalivanju je treba paziti, da voda ne pristane na listih razhudnikov, za krepitev rastlin pa lahko uporabimo pripravke iz preslice ali česna.


 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta