Barbara Gavez Volčjak
Medtem ko temperature ozračja v Sloveniji to poletje podirajo višinske rekorde, prebivalci vse bolj razmišljamo, kako se ohladiti oziroma ubraniti pred vročino. Pri tem seveda najprej pomislimo na klimatske naprave, vendar mnogo ljudi tarna, da jim pihanje hladnega zraka iz naprav povzroča težave: suhe oči, vneto grlo, od mraza premrle okončine. Veliko lažje je, če so bivalni in delovni prostori ohlajeni naravno, vendar tega ni preprosto zagotoviti. V delovnih organizacijah največkrat nimamo veliko vpliva na temperaturo v prostoru, saj se uravnava glede na večino. Zato si vsaj med lastnimi štirimi stenami poskušamo zagotoviti udobje po svojih željah in potrebah. Kaj je torej smiselno upoštevati pri načrtovanju in gradnji hiše, da bo notranjost čim manj izpostavljena sončnim žarkom in se poleti ne bo čezmerno pregrevala?
Ustrezna arhitekturna zasnova
Veliko lahko dosežemo že s tako arhitekturno zasnovo hiše, pri kateri poskušamo ujeti ravnovesje med osončenostjo in osenčenostjo prostorov. Pri načrtovanju tlorisa hiše je pomembno, da se osredotočimo na optimalno razporeditev prostorov tudi glede na smeri neba, svetuje Nika Bratović iz podjetja Marles hiše. Za zagotavljanje zadostne količine naravne svetlobe so ključnega pomena steklene površine, skoznje pa poleg svetlobe prihaja tudi toplota. "Da bi preprečili pregrevanje notranjih prostorov v poletnih mesecih, je pomembno, da te površine opremimo z ustreznimi senčili, kot so zunanje žaluzije, rolete ali polkna. Poleg senčil lahko k zmanjšanju pregrevanja prispevajo tudi konstrukcijski elementi, kot so balkoni, podaljšan zgornji del hiše in napušči, ki učinkovito zasenčijo okna v vročih poletnih dneh. Z upoštevanjem teh principov pri načrtovanju tlorisa hiše lahko ustvarimo ugodno notranjo klimo, ki zagotavlja zadostno osončenost in hkrati zaščito pred pregrevanjem," pojasnjuje sogovornica.
Materiali z nizko toplotno prevodnostjo
V starih hišah z debelimi opečnimi zidovi je tudi sredi najhujše poletne pripeke prijetno hladno, zato nas zanima, ali tudi danes masivna gradnja ponuja materiale, ki so posebej zasnovani z mislijo na povišane zunanje temperature. "Eden izmed konstrukcijskih materialov za klasično gradnjo je porobeton, ki je znan po svoji nizki toplotni prevodnosti. Zaradi svoje celične strukture ima porobeton dobre izolacijske lastnosti, kar pomeni, da počasneje prepušča toploto iz notranjosti v zunanjost zgradbe in obratno," pojasnjuje Jure Lovšin, produktni vodja v podjetju Xella.
Pri gradnji montažnih hiš posamezni materiali niso zasnovani izključno za povišane temperature, temveč je celotna konstrukcija stene izdelana tako, da zadostuje okoliščinam tiste regije, razlaga Nika Bratović. Za lesene montažne hiše namenijo več izolacije v primerjavi s tradicionalno grajenimi hišami enake debeline. "S pravilno izbiro materialov se ne doseže le dobra toplotna izolativnost, temveč tudi požarna in potresna varnost, stabilnost ter zdravo in prijetno bivanje," še dodaja. Na toplotno izolativnost stene pa poleg konstrukcije vpliva tudi izbira ustrezne toplotne izolacije, ki poleti zadrži visoko temperaturo zunaj hiše in ne prepušča ohlajenega notranjega zraka ven. Koliko toplote bo prehajalo skozi steno, je odvisno od toplotne prevodnosti izbranega materiala. "Nižja toplotna prevodnost pomeni boljšo izolacijo, saj učinkoviteje preprečuje vdor toplote poleti in izgubo toplote pozimi," razlaga Bratovićeva. Stranke lahko izbirajo med različnimi izolacijskimi materiali, na odločitev pa vlivajo specifične podnebne razmere na lokaciji hiše in tudi finančne zmožnosti.
Izolacija zadržuje toploto zunaj
Tudi Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar, kot eno od možnosti za preprečevanje pregrevanja omenja senčenje steklenih površin z zunanjimi senčili ali arhitekturnimi elementi, kot so previsi in napušči. Usmeritvam za preprečevanje pregrevanja pa lahko po njenem mnenju sledimo tudi pri izboru izolacijskih materialov. "Medtem ko je za zagotavljanje dobre toplotne zaščite pred mrazom pomembna predvsem toplotna prevodnost posamezne izolacije (vrednost λ), na preprečevanje prekomernega pregrevanja v poletnem času vplivajo še drugi tehnični parametri toplotne izolacije," pojasnjuje sogovornica. Na izračun toplotne stabilnosti konstrukcij in faznega zamika - to je čas, v katerem zunanja temperatura "prebije" konstrukcijski ovoj hiše in prispeva k naraščanju notranje temperature - vplivata tudi vrednost specifične toplote in gostota samega materiala. "Med toplotne izolacije, ki ponujajo odlično specifično toploto in visoko gostoto, uvrščamo kameno volno, lesna vlakna in celulozno izolacijo," našteva Nataša Teraž Krois.
Pri načrtovanju hiše lahko projektant na željo stranke v izogib pregrevanju stavbe predvidi tudi panele za stropno ogrevanje, ki v nasprotju s talnim ogrevanjem omogočajo tudi aktivno pohlajevanje, oziroma predpripravo za klimo, ki si jo lahko stranka nato tudi kasneje sama vgradi, še razlaga sogovornica.
Steklene površine potrebujejo senčenje
Pozimi nas v zvezi s toplotno izolativnostjo stavbnega ovoja sicer najbolj zanima pojav toplotnih mostov, pri katerih na prosto uhaja toplota iz ogrevane hiše. Toplotni mostovi se sicer pojavljajo tudi poleti, vendar ne povzročajo toliko težav kot pozimi, ko se zaradi lokalno nižje temperature površine lahko pojavi kondenzacija, to pa lahko povzroči nastanek plesni, ki je nevarna za zdravje in gradbene materiale. V poletnem času teh izzivov ni, zato je toplotni most zgolj mesto, kjer lahko toplota v večji meri prehaja v notranjost objekta, se strinjajo naši sogovorniki. To zmanjšuje udobje bivanja in povečuje potrebo po hlajenju prostorov, zato je pravilna izolacija enako pomembna v vseh letnih časih, pojasnjuje Nika Bratović. K preprečevanju prekomernega poletnega pregrevanja v stavbi pa bistveno več kot toplotni mostovi in celoten ovoj stavbe prispevajo predvsem njegovi večji "šibki členi" – zasteklitve, pa meni Nataša Teraž Krois: "Upoštevati je treba, da imajo pri sodobnih zahtevah za energetsko učinkovito gradnjo orientacija, dimenzija in način senčenja steklenih površin bistveno večji vpliv kot toplotni mostovi ali zunanji ovoj stavbe."
Sončne žarke torej zaustavljamo tudi s senčili na oknih in vratih, bodisi notranjimi, kot so notranje žaluzije in pliseji, bodisi zunanjimi, pri katerih so nekdanja polkna v veliki meri zamenjale rolete. Bolj učinkovita so zunanja senčila, oboja pa imajo to pomanjkljivost, da ovirajo pogled skozi okno. Še najbolje se glede tega obnesejo zunanje žaluzije z vodoravnimi lamelami, ker jih lahko usmerimo tako, da sončnim žarkom preprečimo pot skozi steklo, vendar obenem ne zastremo pogleda ven.
