Zakaj rastline z nami ne smejo potovati po svetu?

Na kaj pomislite, ko vam nekdo omeni koloradskega hrošča, plesen na paradižniku, gnitje krompirja zaradi bakterijske okužbe ali polža španskega lazarja? Zelo verjetno na škodo, ki jo povzročajo na naših vrtovih. Poznate marmorirano smrdljivko, ki jo v zadnjih letih lahko opazimo tudi v stanovanjih? Različni organizmi imajo eno skupno lastnost; so praviloma tujerodne vrste in v novem okolju, kjer se naselijo, povzročajo veliko škodo za gospodarstvo, družbo in okolje. Znanstveniki ugotavljajo, da je bila večina škodljivcev in bolezni rastlin v Evropo prinesena iz drugih celin.

Na naša vrata zaradi povečane globalne trgovine in množičnih potovanj ter pod vplivom podnebnih sprememb trkajo novi zelo nevarni škodljivci ter bolezni rastlin. Če pokukamo k sosedom Italijanom, lahko z zaskrbljenostjo opazujemo, kaj nas lahko doleti. Na pohodu sta japonski hrošč, ki ni prav nič izbirčen pri izbiri rastlin za svojo prehrano in zelo nevarna bolezen bakterijski ožig oljk, ki se ne ozira na leta in uniči tudi več kot 1000 let stare oljke. Poleg oljk je na meniju te bakterije več kot 300 različnih gostiteljskih rastlin. Nekatere bolezni, predvsem bakterijske in virusne, v prvih letih okužbe ne kažejo znakov. Ko jih odkrijemo, je že prepozno in možnost, da jih z območja popolnoma odstranimo, je zelo zmanjšana.

Okoljska, gospodarska in družbena škoda zaradi naselitve škodljivih bolezni in rastlin niso le besede na papirju, temveč realen problem, kar potrjuje tudi statistika. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da vsako leto zaradi njih izgubimo 40 odstotkov svetovnega pridelka, kar predstavlja okoli 200 milijard evrov letno.

Tujerodne vrste ne ogrožajo samo pridelka, temveč tudi zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Ko se enkrat privadijo na življenje na določenem področju, lahko izpodrinejo domače vrste, spreminjajo prehranske verige in s tem porušijo naravno ravnovesje.

Preventivno delovanje za preprečevanje škode zaradi škodljivcev in bolezni rastlin je enostavneje in cenejše kot pa dolgotrajni in dragi ukrepi za njihovo odstranjevanje. Širjenje škodljivcev po svetu in možnost vnosa v EU zmanjšamo tudi tako, da v prtljagi, ki jo vzamemo na počitnice, izlet ali na službeno potovanje ne prenašamo rastlin, semena, plodov, šopkov, neobdelanih lesnih izdelkov.

Na žalost se premalo zavedamo pomena rastlin, predvsem zdravih, za zagotavljanje zadostne količine varne in kakovostne hrane in krme, ki je trenutno še na voljo v zadostnih količinah in po dostopnih cenah.

Marsikdo bo pomislil, da mu tega članka ni treba brati, ker ne prideluje hrane ali ne vzgaja okrasnih rastlin in ga ta problematika neposredno ne zadeva. Vendar ni povsem tako. Nezaželeni gosti se lahko skrivajo marsikje, tudi v jabolku, ki ga na primer vzamemo s seboj na potovanje in nato ogrizek odvržemo v naravo. Škodljivci in bolezni rastlin se lahko skrijejo na rastlinah, cvetju, semenih, čebulicah, sadju, zelenjavi ali nekaterih neobdelanih lesenih izdelkih in se v primernih razmerah z njih naselijo v naravno okolje. Ni prav, da škodljivce in bolezni rastlin odnašamo iz naše v tuje dežele, v katere potujemo in hkrati pazimo, da jih tudi ne prinesemo domov. Bolezni in škodljivci rastlin zmanjšajo njihove pridelke ali jih popolnoma uničijo, kar vodi do manjše razpoložljivosti hrane in višjih cen.

Od rastlin je odvisno naše življenje, zdrave rastline pomenijo več hrane, več kisika, večjo biološko raznovrstnost, blažje podnebne spremembe. Tega se moramo zavedati vsi in to zavedanje privzgojiti tudi svojim otrokom, da bodo v prihodnosti znali poskrbeti za svoje življenje, zdravje rastlin in zdravje planeta.

Za ohranjanje zdravih rastlin pri vrtnarjenju je pomembno upoštevati nekaj osnovnih nasvetov:

• izberemo prave rastline glede na osončenost, vrsto tal in potrebe po vodi,
• redno odstranjujemo škodljivce in bolezni rastlin, skupaj z obolelimi rastlinami,
• pazimo, da v vrt ne sadimo okuženih rastlin.