Zbiralniki deževnice: Izkoristimo darilo, ki pade z neba

Jasna Marin Jasna Marin
04.04.2021 02:00
Povprečna poraba vode na prebivalca v Sloveniji je približno 150 litrov na dan. Malo manj kot polovico je porabimo za osebno higieno, pitje in kuhanje, preostalo pa za izpiranje straniščne školjke, zalivanje vrta, pranje posode, avtomobilov in perila. Ste že pomislili, da bi za slednje raje uporabili deževnico?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bolje je namakati zjutraj kot zvečer.
Shutterstock

Kolikokrat ste danes odprli pipo? Ste spustili tudi vodo v stranišču in se zjutraj oprhali? Do trenutka, ko boste šli spat, bo v vašem domu preteklo še veliko litrov dragocene pitne vode.

Cena vode hitro raste

Resda v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v svetu za zdaj nimamo večjih težav zaradi pomanjkanja pitne vode. Se je pa občutno zvišala njena cena, po nekaterih izračunih za 350 odstotkov v zadnjih 20 letih. Visok strošek pomeni tudi prispevek za kanalščino, ki ga plačujemo po količini porabljene vode iz vodovoda. Glede na to, da si prizadevamo postati čim bolj neodvisni - tako pri oskrbi z električno energijo kot pri oskrbi z vodo in hrano - je bistveno, da pravilno in varčno ravnamo tudi s pitno vodo in izkoristimo dragocene kapljice, ki kakor darilo padejo z neba. Le uloviti jih je treba.


Izkop jame za zbiralnik deževnice naj bo čim bolj enostaven, tla morajo biti ravna, peščena posteljica pa dobro steptana.
Djd/fbr/finger Baustoffe Gmbh

Kadar nameravamo deževnico uporabljati v večjih količinah, je priporočljivo, da uporabimo sistem za zbiranje in rabo deževnice, svetuje Mojca Škoberne, vodja marketinga v podjetju Zagožen, d.o.o. "Stroški pitne vode in drugih komunalnih storitev, vezanih na porabo pitne vode, kot so odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode, taksa za odvodnjavanje meteorne vode, se z uporabo zbrane deževnice znižajo," pojasnjuje sogovornica. Poleg tega imamo z zbiralnikom lastno zalogo vode, ki je brez vodnega kamna. "Vodo iz zbiralnika je mogoče uporabiti za najrazličnejše namene. Zunaj se jo lahko uporabi za zalivanje vrta in pranje avtomobila, za namakalni sistem, v gospodinjstvu za splakovanje stranišča, pranje perila ...," našteva sogovornica.

Foto: Djd/fbr/3p Technik Filtersysteme/Bernd Pfoh

​Pod zemljo je mir

Namestitev sistema za zbiranje in rabo deževnice je finančno in ekološko smotrna odločitev, ker lahko z rabo deževnice nadomestimo kar polovico potreb po pitni vodi v gospodinjstvu. "Poznamo nadzemno in podzemno različico, vendar ima podzemna več prednosti, saj ohranja konstantno temperaturo vode, odsotnost svetlobe zagotavlja njeno boljšo kakovost in zmanjša možnost razvoja mikroorganizmov. Predvsem pa se s podzemnim zbiralnikom izognemo nevarnosti zmrzovanja vode pozimi - za ta namen naj bi bil zbiralnik vgrajen približno 50 centimetrov pod površino. Za še večjo varnost pred zmrzovanjem se lahko uporabi PUR-pokrov, ki dodatno preprečuje morebitno zmrzovanje vode," razlaga sogovornica iz podjetja Zagožen.

​Kako velik naj bo

Zbiralniki so različni tudi po namenu. "Na voljo so podzemni zbiralniki za pitno in odpadno vodo ter zbiralniki za deževnico, slednji so tudi najbolj iskani. Pri izbiri zbiralnika za deževnico je najpomembnejši namen uporabe. Za zalivanje vrta, pranje avtomobila in za WC-kotličke zadostuje prostornina do 5000 litrov. Če temu dodamo še pranje perila, bo potrebna velikost 12.000 litrov, če bomo vodo iz zbiralnika uporabljali tudi za prhanje, pa še dodatnih 8000 litrov, kar pomeni, da potrebujemo zbiralnik za 20.000 litrov deževnice," pojasnjuje sogovornica in svetuje, da se takrat, ko se odločamo o velikosti zbiralnika, pogovorimo s strokovnjaki, ki bodo zagotovo znali svetovati, kaj je za nas optimalno.


Foto: Zagožen

​Vgradnja je možna kadarkoli

Zbiralnik za deževnico je najbolje vgraditi, ko na parceli potekajo gradbena dela, torej pred začetkom gradnje hiše. Vendar se lahko vgradi tudi kasneje. "Veliko je posameznikov, ki se naknadno odločijo za 'svoj' vodni vir, zlasti z namenom pranja avtomobilov in zalivanja vrtov. Bistveno je, da imajo izbran prostor za vgradnjo zbiralnika, nato pa ga po navodilih proizvajalca tudi ustrezno vgradijo - podzemni zbiralniki so veliko bolj v uporabi, ker lahko prostor nad njimi izkoristimo tudi za kaj drugega. Če je zbiralnik že vgrajen in pride do povišanja terena, pa se nastala situacija lahko rešuje z dodatnim obročem ali teleskopom," razlaga sogovornica.

Zunanji zbiralnik je treba postaviti na senčno mesto, da se voda v njem ne bo pregrevala, pred zimo pa ga je treba v nasprotju z zbiralnikom pod zemljo sprazniti.
Shutterstock

​Zdrži tudi pol stoletja

Zbiralnik deževnice je treba čistiti po potrebi. Kljub delovanju filtrov se na dnu nabere nekaj centimetrov mulja, ki ga je treba odstraniti. Vsi zbiralniki imajo na vrhu odprtino, pokrito s pokrovom za lažje čiščenje. Sogovornica pojasnjuje, da uporabniki navadno za čiščenje zbiralnika poskrbijo sami. "Zbiralnik se spere s tlačnim čistilcem. Za lažje čiščenje lahko uporabnik že ob naročilu zbiralnika predvidi tudi blatni izpust." Najbolj primeren material za zbiralnike za vodo je po besedah Mojce Škoberne polietilen, saj se iz tega materiala v vodo ne izločajo kakršnekoli škodljive snovi, ki bi spremenile kakovost vode. Če je zbiralnik vgrajen in vzdrževan po navodilih proizvajalca, bo zlahka uporaben več kot 50 let.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta