Sadnemu drevju, ki že dalj časa raste na vrtu ali v sadovnjaku, uredimo kolobar - prekopljemo tla, populimo travo in poglobljen kolobar prekrijemo s kompostom ali drugo organsko zastirko.
Presličin pripravek za krepitev
Drevesa, grmasto jagodičevje in jagode začnemo aprila preventivno škropiti z naravnim pripravkom iz njivske preslice (na voljo v vrtnarskih centrih), da jih zaščitimo pred glivičnimi obolenji in se rastline okrepijo. Tudi češnje, ki jih je minulo sezono napadla plesen, je koristno večkrat temeljito poškropiti s presličnim pripravkom.
Jagode na gomile
Na grede v bližino čebule ali česna zasajamo sadike jagod. Vsako tretje leto jih sadimo na novo rastišče, na gredo, kjer jagode prej še niso rasle. Najustreznejša za jagode so sončna in topla lega ter peščena ali ilovnata tla, ki morajo biti dobro odcedna. Gredo lahko pred sajenjem pognojimo s preperelim gnojem, sadike pa posadimo na razdalji 45 centimetrov, sadilne vrste naj bodo nekoliko privzdignjene (gomile), da bo deževnica bolje odtekala. Če so jagode čez noč zaščitene z vrtno kopreno, bodo prej zacvetele in obrodile bolj zgodaj. Pomembno je, da cvetoče jagode čez dan odkrijemo in jih prezračimo, saj jim bo svež zrak koristil, poleg tega jih bodo žuželke mnogo lažje oprašile.
Maline, robide, borovnice
Začetek meseca je primeren za sajenje grmastega jagodičja. Maline in robide sadimo v bogata, humozna tla in na sončno lego, pri tem je dobro vedeti še to, da malinam dobro dene, če so delno zaščitene pred poletno pripeko.
Ribez in kosmulja potrebujeta rahlo kiselkasto in prav tako sončno rastišče, borovnice bodo najbolje uspevale v rahli in kisli ter dobro odcedni prsti.
Ameriška borovnica potrebuje za rast kisla tla, medtem ko sibirska borovnica uspeva v navadni vrtni zemlji. Aronija je glede zemlje precej nezahtevna, najbolje pa uspeva v bolj vlažnih odcednih tleh na sončni do polsenčni legi.