Sanja Verovnik
Gradnja stanovanjskih objektov v lastni režiji ostaja izjemno priljubljena možnost. Obilo sodobnih gradbenih materialov je na voljo graditeljem za njihove projekte. Ključno vprašanje se pogosto pojavi pri izbiri med opeko in porobetonom. Kateri material boste izbrali za gradnjo vaše hiše? Oba materiala imata svoje prednosti, sta zanesljiva in trajna, a vendarle kar nekaj pozitivnih lastnosti tehtnico prevesi v korist gradnje s porobetonom. Vas zanima, katere so te prednosti?
Hitra in suha gradnja
Da je porobeton zanesljiv in trajen gradbeni material, ni treba posebej poudarjati, a to ga ne loči od opeke. Ga pa dejstvo, da omogoča predvsem hitro in relativno suho gradnjo. S porobetonskimi zidaki lahko gradimo stavbe, obnavljamo ali moderniziramo obstoječe objekte ter izvedemo nadzidave in dozidave starejših, pri katerih niso mogoče večje dodatne obremenitve. Pogosto se ga uporablja tudi za gradnjo prizidkov, garaž, tudi zidanih ekoloških otokov.
Da je njegova uporaba vedno bolj razširjena in priljubljena med graditelji, pojasni tudi Suna Bizjak iz podjetja Xella porobeton SI. Gradnjo z njim opisuje kot hitro, predvsem pa preprosto. "Je pa takšna gradnja tudi ekonomična. Prav ekonomičnost gradnje je velika prednost omenjenega gradbenega materiala," poudari. Porobeton opiše kot vsestranski material za gradnjo ali obnovo. To utemeljuje z dejstvom, da je poleg gradnje zidov omenjeni material uporaben tudi pri manjših gradbenih delih, z njim lahko sezidamo stopnice, letne kuhinje, balkone, terase ... Še več, po besedah sogovornice je s pomočjo ustreznega orodja porobeton mogoče oblikovati po naših željah in zahtevah tudi v posebne oblike, kot so oboki ali krivine. Z nekaj spretnosti in domišljije je mogoče iz njega izdelati celo različne regale in drugo zidano pohištveno opremo. Uporabi se ga lahko za hitro pregraditev prostorov ali za izdelavo ograj na balkonih, hkrati pa je z njegovo pomočjo povsem preprosta tudi obzidava ali izravnava raznih sanitarnih elementov, inštalacijskih kanalov ter neravnih in razpokanih zidov. In kar je tudi zelo pomembno - pri gradnji ne potrebujemo drugih materialov, kot sta pesek in cement, in mešalnika, je glede prednosti porobetona jasna Bizjakova.
Vseljivo že v enem letu
“V povprečju so graditelji Ytong hiš vseljeni v enem letu, seveda pa na to vpliva več dejavnikov, kot je število delavcev, lokacija, kvadratura hiše,” pojasni Suna Bizjak. Sama konstrukcija, torej notranji in zunanji zidovi z medetažno ploščo, je lahko zaključena v približno 14 dneh, nadaljuje. Z večjimi jumbo bloki Ytong in s pomočjo žerjava pa lahko hišo zgradimo še hitreje, zatrdi Bizjakova.
Proces izmenjave zraka
Na vprašanje, kaj porobeton sploh je in iz česa je sestavljen, Bizjakova izpostavi, da je treba najprej poudariti, da je to trajnosten gradbeni material, prej znan pod imenom siporeks. Tehnologija proizvodnje se je sicer izpred let spremenila, zato se zdaj porobeton iz različnih elementov lahko uporablja tudi kot sistem za celotno izgradnjo hiše. Sestavljen je iz mineralnih surovin, je homogen in masiven gradbeni material. Sodi med tiste gradbene materiale, ki imajo najnižjo toplotno prevodnost. Zidaki iz njega pa so lahki in porozni. Vsak element, gradnik ali zidak, vsebuje več tisoč majhnih zaprtih zračnih por, ki delujejo kot toplotna izolacija. "Ker je izdelan iz naravnih surovin, je njegova dobra lastnost tudi ta, da je negorljiv," pove Suna Bizjak in hkrati doda, da njegova struktura z zračnimi porami omogoča odlične vrednosti toplotne prehodnosti že z enoslojnim zidom. Prav to pa je tudi razlog, da je klima v objektu, ki je zgrajen iz porobetona, po besedah sogovornice vse leto prijetna, saj zidovi v sebi zadržujejo zrak, ki je odličen toplotni izolator, hkrati pa na površju iz prostora odvzemajo vlago, kadar je te preveč, in jo vračajo, ko se vlažnost zraka zniža. Tako s procesom izmenjave zraka porobeton zelo preprosto vpliva tudi na kakovost zraka v notranjih prostorih.
Mineralna izolacija, ne sintetična
Kateri material je najprimernejši za izolacijo stavb iz porobetona, je vprašanje, ki ga zastavimo Suni Bizjak iz podjetja Xella porobeton SI. Sogovornica pojasni, da je najbolje uporabiti materiale s podobno naravno sestavo, torej mineralno izolacijo in ne sintetične. “Z uporabo izolacije iz mineralnih snovi zidov ne bomo difuzijsko ‘zaprli’, tako omogočamo, da bo material sam uravnaval vlažnost v bivalnih prostorih.”
Pozimi ščiti pred mrazom, poleti pred vročino
Pa še eno odliko in posebnost ima porobeton, in sicer ga odlikuje odlična toplotna izolativnost, ki jo preprosto dosežemo že z enoslojnim zidom. Po besedah sogovornice, prav visoka toplotna izolativnost enoslojnega zidu pomeni nižje stroške vzdrževanja v hiši, hkrati pa kakovostno zaščito doma: "Pozimi pred mrazom, poleti pred vročino!" Osnova zanjo je posebna struktura tega materiala. Pa bodimo nekoliko natančnejši - 40 centimetrov debel zid iz porobetona ima koeficient toplotne prevodnosti (λ) 0,087 W/mK, s čimer pa doseže toplotno prehodnost konstrukcije 0,21 W/m²K. Če k temu dodamo dodatno toplotno izolacijo v debelini šestih centimetrov, Bizjakova pravi, da dosežemo toplotno prehodnost 0,162 W/m2K, kar zadostuje aktualnemu predpisu o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za primerjavo še to: toplotna prehodnost 46-centimetrskega opečnega izoliranega zidu, ki je sezidan iz 30-centimetrskih votlih opečnih blokov in oblečen v 16-centimetrsko izolacijo, je 0,20 W/m2K.
Ali je torej sploh potreben izolacijski material za ovoj stavbe iz porobetona? Bizjakova odgovarja: "Z uporabo bloka debeline 48 centimetrov dosežemo že zadovoljivo toplotno prehodnost 0,17 W/mK, zato na zid ni treba dodati toplotnega ovoja." Sogovornica še doda, da se še vedno največ gradi v debelinah 30 ali 40 centimetrov z dodatno izolacijo.
Material je mogoče tudi reciklirati
“Že sama proizvodnja porobetona ni energijsko potratna, naša tovarna v Zagorju pa je za to prejela že več okoljskih nagrad,” pojasni sogovornica iz podjetja Xella porobeton SI. “Z uporabo porobetona, ki se ga v gradnji uporablja že sto let, smo trajnostni, od proizvodnje do izgradnje in morebitne rušitve objekta, saj je material mogoče tudi reciklirati. V tujini je gradnja enodružinskih hiš iz porobetona stalnica že več let, vsako leto pa je tudi pri nas vse več graditeljev, ki prepoznajo prednosti te gradnje.”
