Potem ko je novoizvoljeni župan Saša Arsenovič v hotelu Maribor 13. decembra lani s potencialnimi koalicijskimi partnerji podpisal pismo o nameri sodelovanja Vsi za Maribor za vse, so pogovori o oblikovanju končnega sporazuma za nekaj tednov zamrli. Do pred dnevi, ko je Arsenovič predstavnikom SMC, Liste kolesarjev in pešcev, Liste Lidije Divjak Mirnik - LPR, Socialnih demokratov, Levice, Gasilcev Maribora - neodvisne liste, Desusa, Liste Melite Petelin, NSi, Liste mladih. Povezujemo in Stranke mladih - Zeleni Evrope, ki imajo skupaj z listo Arsenovič za Maribor v 45-članskem mestnem svetu 29 sedežev, izročil Koalicijski sporazum o sodelovanju Za Maribor prihodnosti.
V omenjenih strankah in listah so po preučitvi sporazuma Arsenoviču posredovali svoje pripombe in predloge, podpis koalicijske pogodbe pa je predviden takoj, ko bo usklajena. Kdaj bo to, še ni znano, je pa v osnutku predviden datum 6. februar.
Potencialna koalicija (29 svetnikov)
- Arsenovič za Maribor: 11 svetnikov
- SMC: 3 svetniki
- Lista kolesarjev in pešcev: 3 svetniki
- Lista Lidije Divjak Mirnik - LPR: 2 svetnika
- SD: 2 svetnika
- Levica: 2 svetnika
- Gasilci Maribora: 1 svetnik
- Desus: 1 svetnik
- Lista Melite Petelin: 1 svetnik
- NSi: 1 svetnik
- Lista mladih. Povezujemo: 1 svetnik
- Stranka mladih - Zeleni Evrope: 1 svetnik
Kako do razvojnega preboja
In kaj je zapisano v koalicijskem sporazumu, ki vsebuje 24 členov na sedmih straneh? Najpomembnejši del, programske naloge koalicije za obdobje 2018-2022, je opredeljen dokaj ohlapno. "Podpisnice dogovora se strinjamo, da Mestna občina Maribor potrebuje razvojni preboj, ki ga lahko skupaj dosežemo le z bolj strokovnim, transparentnim in demokratičnim načrtovanjem, soodločanjem in vodenjem. Osnovni cilj skupnega delovanja je dvig kakovosti življenja občank in občanov ob upoštevanju socialnih, okoljskih, družbenih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov," lahko preberemo v osnutku koalicijske pogodbe.
"Osnovni cilj skupnega delovanja je dvig kakovosti življenja občank in občanov"
Želja je trdna in enotna koalicija
Koalicija naj bi vsako leto mandata navedene programske naloge konkretizirala v nabor ukrepov, dejavnosti in projektov - za leto 2019 naj bi načrt realizacije uskladili do 28. februarja. Za pripravo letnega načrta bo odgovorna koordinacija koalicije, ki naj bi jo vodil župan Arsenovič. Koalicijski sporazum predvideva tudi disciplino političnih partnerjev. Mestni svetnik koalicije bo tako lahko glasoval drugače od koalicijsko usklajenega predloga, "a mora o tem pred sejo obvestiti vodjo svetniške skupine. Ta o tem nemudoma obvesti vodje drugih koalicijskih svetniških skupin." Za koalicijske partnerje pa se predvideva, da se bodo izogibali "javnim nasprotovanjem dogovorjeni koalicijski politiki in njenim ukrepom". V kabinetu župana so poudarili, da so ta člen zapisali, ker je njihova želja "trdna in enotna koalicija".
Že Fištravec o razvojnem preboju
Primerjava Koalicijskega sporazuma o sodelovanju, ki ga je pripravila ekipa Saše Arsenoviča, in Osnutka koalicijskega sporazuma, ki ga je novembra 2014 pripravila ekipa Andreja Fištravca, pokaže, da je bil dokument prejšnjega župana bolj obsežen in bolj konkreten. Tudi Fištravec je v koalicijskem sporazumu omenjal razvojni preboj, na 15 straneh pa je ključne projekte opredelil po 16 področjih. Hiter pregled napovedanih projektov razkrije, da je večina obljub ostala neizpolnjenih, sicer pa je Fištravcu koalicija tako razpadla že po letu in pol.
Prosti podžupanski mesti za ženski
Župan Arsenovič od potencialnih koalicijskih partnerjev pričakuje tudi, da bodo soglašali s predlogom o štirih podžupanih; za področja urbanizma (tega že zaseda Gregor Reichenberg), prometa (je že bil imenovan Samo Peter Medved), izobraževanja in družbenih zadev (ta položaja sta še prosta). Bo pa za uresničitev te želje župana moral mestni svet spremeniti statut mariborske občine, ki trenutno dovoljuje imenovanje največ treh podžupanov. Za to bodo potrebovali dvotretjinsko večino vseh glasov mestnega sveta, kar pomeni vsaj en nekoalicijski glas. Mimogrede, štiri podžupane ima ljubljanski župan Zoran Janković, toda vrednost proračuna občine Ljubljana za leto 2019 je več kot 400 milijonov evrov, medtem ko bo v Mariboru letošnji proračun najbrž nekaj več kot 100 milijonov evrov.