V preteklosti se je ukvarjala z glasbo, zaključila je študij socialnega dela in turizma, zdaj dela magisterij iz menedžmenta pametnih mest. Zaposlena je bila v gospodarstvu, na področju turizma, pa na ministrstvu za delo in na javnem štipendijskem skladu, od marca 2019 je zaposlena v kabinetu mariborskega župana. Z Nevo Pipan smo se pogovarjali preko spletne aplikacije Zoom in kavo pili na daljavo.
Vabljeni k poslušanju podkasta na povezavi TUKAJ.
Se je tudi za zaposlene na občini delo preselilo domov?
"Delati začnem ob sedmih, čez dan pa se preko spletnih aplikacij zvrstijo sestanki. Če je treba, grem tudi na sestanek na občino. Sicer pa smo sedaj kar nekaj dela opravili na terenu. V okviru Čarobnega decembra so aktivnosti tudi na prostem, ogledati si moraš prizorišča. Sploh letos, ko smo imeli veliko scenarijev. Za kosilo pride čas popoldne, potem pa delamo še v večer, ko pridejo elektronska sporočila. Človek bi rekel, da delamo manj, ker delamo od doma, a ni tako, delo se kar ne konča."
Kaj zajema vaše delo?
"Delam kot koordinatorica aktivnosti in pokrivam področje, ki je povezano s pobudami občanov. Ugotovila sem, da se veliko pobud in vprašanj nanaša na sistemske rešitve, ki bi jih bilo treba rešiti pri nekaterih projektih. Zastavimo si projekt, se poglobimo v vsebino in začnemo ugotavljati, kje se je nekaj zalomilo. Naj dam za primer Piramido. Vedno govorimo o tem, da je Piramida nepokošena, nihče je ne vzdržuje, kapelica propada, odgovor pa je bil, da ni v lasti MOM. Začela sem ugotavljati, kaj lahko naredimo za premik na bolje. Potreben je drugačen pristop. Naredili smo korak nazaj, se začeli pogovarjati z ministrstvi, določiti smo morali naš interes. Tako delam pri projektih, ki jih vodim. In ti projekti tečejo na dolgi rok. Skušam povezati strokovne službe na Mestni občini Maribor."
Bdite tudi nad izvedbo participativnega proračuna Mestne občine Maribor. Kakšen je bil odziv ljudi tokrat? Vemo, da projekt v Mariboru ni novost.
"Mariborčanke in Mariborčani to stvar že poznamo, morda ob pilotni izvedbi projekta pred leti ni bilo prave politične volje, vsaj za to ne, da se zadeva izpelje do konca, bile so tudi druge težave. Tokrat smo se projekta lotili tako, da smo preverili, kako so participativni proračun izvedli v drugih občinah. Gre za mehanizem, kjer ljudje neposredno odločajo o porabi manjšega dela proračunskih sredstev. Občani predlagajo projekte, ti so uvrščeni na seznam, nato pa izberejo tiste, ki bodo izvedeni. Občani so podali 330 predlogov. Po izboru komisije je na seznamu za glasovanje 131 predlogov, preko aplikacije Čuj, sodeluj lahko po registraciji občani glasujejo."
"Tudi tisti, ki nergajo, si velikokrat želijo to, kar si ostali - živeti drugače in boljše"
Po minulih izkušnjah se zdi, da je najbolj zahteven del projekta sama izvedba.
"Da, prva poskusa sta zatajila pri tem zadnjem delu. Ljudem smo vseeno skušali približati ta proces s komuniciranjem, zajeli smo precej prebivalstva, interes je, a gre za proces, ki je tudi pedagoški. Ljudje se tudi učijo, kako pripraviti projektni predlog, nekateri projekti, ki so bili zavrnjeni, bodo morda lahko izvedeni, ker je ideja dobra. Ko pride druga faza, bo velik izziv, kako projekte uresničiti. Na občinskih uradih bodo te projekte izvedli v skladu z javnimi naročili, podobno kot vse investicijske in druge projekte. Je pa razlika ta, da želimo v izvedbo izglasovanih projektov participativnega proračuna vključiti predlagatelje. Oni so si jih zamislili, izvedba pa vključuje veliko malenkosti, ki pa jih je treba doreči z uradi na MOM. Preko aplikacije Čuj, sodeluj bodo lahko občani spremljali, kako projekt napreduje."
Bodo projekti izvedeni do konca tega mandata?
"Imamo dvoletni proračun, izvedeni morajo biti v letih 2021 ali 2022. Ko bodo projekti izglasovani, bomo pogledali izvedljivost, ker imamo sredstva razporejena v dve leti, glede na to bomo pripravili načrt. Čaka nas še veliko kombinatorike. Se pa leta 2022 začne nov cikel participativnega proračuna, ponovili bomo proces in pripravili ideje za novo proračunsko obdobje."
Veliko pozitivnih odzivov nad okrasitvijo središča mesta je bilo slišati v teh dneh.
"Zelo pomembno se nam je zdelo, da mesto okrasimo tudi zaradi koronakrize, ker smo vedeli, da morda prireditev ne bomo mogli izpeljati, si pa lahko mesto v družinskem mehurčku ogleda vsakdo, vsi lahko gremo na sprehod. Zdelo se nam je pomembno, da doživimo praznično vzdušje ne glede na situacijo. Hoteli smo narediti nekaj pozitivnega, poznamo situacijo, ki ni enostavna, veliko ljudi je ostalo brez dela, ne moremo organizirati velikih dogodkov, družiti se ni mogoče. S konceptom okraševanja smo želeli sporočiti, da smo vsi v isti situaciji, biti moramo in smo povezani. Niti med ulicami strogega mestnega jedra simbolično ponazarjajo povezljivost in sodelovanje med ljudmi."
Kaj še lahko, če sploh kaj, pričakujemo v Mariboru v decembru? Omenili ste veliko različic, katere so še izvedljive?
"Vilinsko mesto ima kot vsako leto program za otroke. Program Vetrinjskega dvora ostaja na spletu, s koncerti, živega koncertnega prizorišča ne bo. Konec tedna širimo tržnično ponudbo na Glavni trg. Vemo, da se na tržnici koncentrira veliko ljudi, dodatne hiške smo dali na Glavni trg in pričarali sejemsko vzdušje, čeprav v resnici to ni. Ponudba bo podobna tisti na glavni tržnici, ponudniki prodajajo darilni program, izdelki so povezani z gastronomijo. Kaj drugega si letos žal ne bomo mogli privoščiti. Verjetno tudi ne bo organiziranega silvestrskega programa. Smo pa lani v okviru Čarobnega decembra začeli z dobrodelnimi akcijami in tudi letos bo tako."
Kako se bo Maribor v prihodnje pozicioniral v decembru, kakšna je vizija?
"Ko smo mesto lepše okrasili, smo videli, kako pomemben je moment, ko so ljudje ponosni na svoje mesto, da lahko koga tudi povabijo, da pride v Maribor in vidi, kako je mesto lepo. Koncept, ki smo si ga zamislili za letos in ga nismo mogli izvesti, bomo prenesli v prihodnje leto. V naslednjih letih si želimo, da Maribor postane mesto, kamor bodo ljudje radi prišli, a ne le na eno prireditev, ampak bodo občutili vse, kar ponujamo. Na eni strani prireditve, čarobnost mesta, videz, na drugi strani pa Pohorje in drugo ponudbo. Z Zavodom za turizem Maribor že kujemo načrte, pripravljamo se na naslednjo okrasitev. Vedno smo malo zamujali, prihodnje leto pa bomo ubrali drugačno pot, vidimo, da mora biti ta zgodba celovita."
Skrbite za projekt Izboljšajmo Maribor. Kako ga izboljšati v naslednjih dveh letih?
"Smo na dobri poti, da izboljšamo Maribor. Imamo že strategijo, kako priti do cilja, mesto pa moramo videti širše, kot celoto, ne le kot ločene segmente. Infrastrukturnim projektom je treba dati življenje, to zasledujemo. Kot smo podvozu pod Ljubljansko ulico dali življenje z galerijo in poslikavami na prostem. Na dolgi rok bomo vizijo peljali celovito. In ne le v strogem mestnem jedru, kjer se sicer vse začne, ampak po celem Mariboru. Izboljšati Maribor ne pomeni le tega, kar naredi mestna občina, ampak je odvisno tudi od dojemanja mesta prebivalcev in zavedanja, kaj lahko sami naredijo za to, da bo življenje boljše in lepše. Participativni proračun je ena izmed možnosti, kjer lahko sami sodelujejo in predlagajo, so pa tudi druge zgodbe."
Česa si želite v Mariboru?
"V mestu si želim veliko pozitivnih misli. V mnogih pogledih smo Mariborčanke in Mariborčani zelo posebni, smo srboriti, ko je treba. Želela bi si več aktivnosti ljudi, da pristopijo, pogledajo stvari tudi z drugega zornega kota, odprejo oči in prisluhnejo temu, kar je dobro in prijazno. Ogromno projektov imamo na dlani, pomembno je, da se razumemo, ker se velikokrat zgodi, da govorimo isto zgodbo, le da gledamo na stvar drugače. Takrat je pomembno, da se slišimo in vidimo, da imamo isti cilj. Tudi tisti, ki nergajo, si velikokrat želijo to, kar si ostali - živeti drugače in boljše. Mislim, da je to ključno, samo pot do cilja je drugačna."
Vabljeni k poslušanju podkasta na povezavi TUKAJ.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
