(AVDIO) Grema na skajp z Jano Bedrač: Pri nas človek ni številka

Med epidemijo novega koronavirusa so člani društva Kralji ulice iz Maribora veliko časa posvetili reševanju problemov šolanja na daljavo otrok velikih družin iz socialno šibkega okolja. Medtem so izvedeli, da na ministrstvu niso bili uspešni na razpisu za financiranje svojih programov, čeprav so v zadnjih treh letih v Mariboru preprečili mnogo deložacij. A Jana Bedrač, strokovna delavka in vodja programov društva Kralji ulice v Mariboru, z okrnjeno ekipo, ki jo sestavljajo štiri strokovne delavke in dva javna delavca, enako zavzeto dela še naprej. Na terenu pomagajo brezdomnim, v skupnostnem prostoru v Preradovičevi ulici je v njihove programe vključenih skoraj 400 ljudi različnih generacij. Med pogovorom preko aplikacije Skype je pila kavo z mlekom.​
S čim se ukvarja društvo Kralji ulice v Mariboru?
"Leta 2017 smo začeli program preprečevanja deložacij in krepitve moči ohranjanja obstoječih nastanitev. Takrat se nismo zavedali, kam prihajamo, kako obsežno bo delo, ker smo program prenesli iz Ljubljane. En del je terensko delo, drugi delo v skupnostnem prostoru, ki ga imamo v Preradovičevi ulici. Del na terenu je vezan na ljudi, ki so bili deložirani, so tik pred deložacijo ali so imeli izkušnjo z brezdomstvom in so z našo pomočjo našli trajno obliko nastanitve ali dobili stanovanje od stanovanjskega sklada, morda pa živijo v bivalni enoti. Naša podpora nudi celostno obravnavo, pri nas ni človek številka. Človek se ne odloči, da ne bo plačeval, zmeraj so neki razlogi za to."
Pogovoru lahko prisluhnete na povezavi TUKAJ.
{soundcloud}https://soundcloud.com/vecerpodkast/grema-na-skajp-jana-bedrac{/soundcloud}
Kaj pa delate v skupnostnem prostoru?
"V skupnostnem prostoru se ukvarjamo z otroki, mladostniki in starši. V Preradovičevi je večinska populacija romska, ljudje so našo pomoč takoj sprejeli. Rešilo nas je to, da smo bili tukaj vseskozi prisotni. Ljudje nam svoje otroke zaupajo, a preverijo, s kom otrok bo. Nekateri imajo tudi po osem otrok. Čeprav se nekaterim zdi, da gre za otroke samorastnike, ni tako, saj je staršem zelo mar za njih. Leta 2017 smo ugotovili, da moramo program širiti. Vsak teden se srečamo z ženskami, postopoma smo dodajali programe glede na potrebe, saj je tukaj visoka stopnja nepismenosti in brezposelnosti. Veliko ljudi se je zato v naše aktivnosti vključevalo kot prostovoljci - deložirani stanovalec iz Preradovičeve je postal prostovoljec in je delal. Ljudje si z našim programom povrnejo delovno zmožnost. Marsikdo nima niti dneva delovne dobe, nekateri so takoj po osnovni šoli hitro postali starši, pristali na socialni pomoči in tako živeli naprej. Odkar smo v tej soseski, so se stvari spremenile. Ljudje iščejo zaposlitve, nekatere smo vključili v javna dela. Hkrati povezujemo stanovalce, da ne nastajajo konflikti. Ljudje tukaj živijo v zaprtem krogu, omogočamo jim stik do zdravstvene oskrbe, ki je za ostalo populacijo samoumevna."