Pisal se je 7. marec, ko se je deželna vlada za Slovenijo in Istro odločila narediti konec legalno odprtim javnim ali tolerančnim hišam, kot se jim je reklo takrat. Kot se je razvijalo mesto s prihodom železnice, gradnjo vojašnic in splavarstvom po reki Dravi, so se vzporedno s takratnimi potrebami odpirale tolerančne hiše. In očitno so bile potrebe velike, saj naj bi bilo tovrstnih hiš na vrhuncu v mestu odprtih kar sedem (za primerjavo: v Ljubljani sta bili zgolj dve).
Na vrhuncu je bilo v mestu odprtih kar sedem tolerančnih hiš, ko sta bili v Ljubljani zgolj dve