Brodarsko društvo Sidro: S krstom zaznamovali 75-letnico lesenega kajaka, ki so ga nekaj let nazaj obnovili

Branka Bezjak
10.09.2023 04:00

Leseni dvojec, poimenovan Rusjan, so osem let nazaj obnovili s pomočjo Lesarske šole Maribor, od takrat ga skrbno čuvajo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
S kajakom Rusjanom sta se po slovesnosti peljala Jože Hercog in Jana Ujčič.
Rok Kajzer

Pri mariborskem Brodarskem društvu Sidro je zelo aktivna skupina kajakašev, ki jih povezuje ne le ljubezen do tega športa, ampak do Drave in narave nasploh. Ob siceršnjih dejavnostih skupine, veslanjih na Dravi in tudi drugih rekah po Sloveniji so nekaj posebnega njihova veslanja ob polni luni. Tokratno, septembrsko, je bilo za povrh še slovesno, saj so pred samim spustom na reko in družabnim srečanjem proslavili še 75-letnico kajaka dvojca, poimenovanega Rusjan, ki se ponaša s častitljivo letnico izdelave, to je 1948. Na kajak so zelo ponosni, tudi zaradi tega, ker so ga ne nazadnje rešili dolgoletnega propadanja.

Tokratna polna luna, poimenovana tudi modra ali super luna, je bila sicer že dan prej, 31. avgusta, ko so kajak že najprej preizkusili na krajši vožnji po Dravi, da je bilo nato 1. septembra vse, kakor mora biti. Najprej je zgodovinski oris kajaka dvojca podal dr. Marjan Skalicky. V svojem pripovedovanju se je vrnil v čas tekstilne tovarne Josipa Hutterja, ko so že začeli poudarjati pomen prostega časa delavcev, tega, da ga preživijo s kakšno (rekreativno) dejavnostjo. Nato so v času Mariborske tekstilne tovarne nastali zametki sedanjega društva. Ljubitelji vodnega športa in narave takratne tovarne so namreč leta 1950 tudi ustanovili Pomorsko brodarsko društvo Sidro. V Melju pa je bila, na območju, kjer je sedaj klavnica podjetja Košaki, tudi mizarska delavnica tovarne, kjer je bil tudi kajak častitljive starosti Rusjan izdelan v letu 1948, torej še pred ustanovitvijo društva. Tudi v začetku delovanja društva je bila najmočnejša kajakaška sekcija, saj so člani po načrtih Ljudske tehnike tudi kasneje izdelovali šolske kajake.

Marjan Skalicky (levo) je predstavil čase, v katerih je bil kajak narejen. Vodja skupine kajakašev pri BD Sidro Mira Mastinšek (desno)
Branka Bezjak

Skalicky, sicer po poklicu zdravnik, upokojeni gastroenterolog, je že od mladih nog tudi navdušen jadralec, bil je tudi predsednik BD Sidro. Sam ima jadrnico tipa jola, prav tako narejeno v letu 1948, s katero, potem ko jo je obnovil in ustrezno zaščitil, še pluje. "Imamo kaj pokazati," je na celotno zgodovino društva in bisere, ki jih še hranijo, ponosen Skalicky. Še imajo namreč tudi zastavo, prapor društva, narejen še v Mariborski tekstilni tovarni. Kajak Rusjan, ki so ga tako poimenovali zaradi oblike in ker je bil pokrit s posebnim impregniranim platnom, s čimer so bila nekdaj prekrita tudi letala, je sicer precej let propadal, čakal na boljše čase v društvenem hangarju poleg drugih plovil. Dokler ni ob gostovanju študentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pod mentorjem Petrom Sitarjem leta 2015 zaživela ideja, da kajak obnovijo. Ravnatelj Lesarske šole Maribor Aleš Hus je bil takoj za, da se lotijo tega projekta. A je trajalo kar dve leti, da so dijaki z mentorji v prostem času vse uredili. Le takšnega platna, s kakršnim je bil nekoč prekrit, niso več mogli zagotoviti.

Priprave na avgustovsko veslanje ob polni luni. 
Branka Bezjak

Leta 2019 je Jože Hercog, starosta kajakašev Sidra in tudi skrbnik Rusjana, opravil vožnjo čez Dravo z Limbuškega nabrežja na Sidro in tako je bil obnovljen kajak spet "doma". Od takrat ga skrbno čuvajo in tu in tam opravijo kakšno vožnjo. Tokrat sta se na gladino podala Hercog in najmlajša članica skupine Jana Ujčič ter ugotavljala, da se je prav prijetno voziti.

Ker je po naključju dan prej k BD Sidro naplavilo pleten cekar, so ga ob tej priložnosti uporabili tudi za nabirko za žrtve poplav ob reki Dravi. S tem so na simbolični ravni izkazali solidarnost, kakor so jo že naši predniki, ki so se zmeraj poklonili številnim splavarjem, ki so utonili v Dravi. Ta dan so namenu predali tudi dve veliki leseni klopi na jasi, ki jih je prav tako iz naplavljenega lesa iz Drave naredil Skalicky.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta