Če se je mariborska občina prejšnja leta Čarobnega decembra lotevala nekoordinirano in v zadnjem hipu, tokrat posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov občine, Zavoda za turizem Maribor, Narodnega doma in javnih podjetij, pripravlja praznično obarvan zaključek leta 2020 že dva meseca. A je zaradi zaostrovanja zdravstvene situacije in nestanovitnih razmer v igri več scenarijev, kateri bo obveljal, bo odvisno od vladnih ukrepov v decembru.
Na Trgu Leona Štuklja drsališče in tobogan
Ker želijo organizatorji omogočiti varno doživetje decembrskega utripa, so vsebine razpršili na več lokacij v mestnem jedru. Bo pa srčika prazničnega Maribora vseeno na prenovljenem Glavnem trgu s Koroško cesto. Tam je, če bodo razmere dopuščale, predviden božični sejem z okrašenimi stojnicami in ambientalno glasbo. Na sosednjem Rotovškem trgu pa so si zamislili sejem domače in umetnostne obrti. Razpis, s katerim zavod za turizem na Glavnem trgu oddaja 15 sejemskih hišic, na Rotovškem pa dvanajst stojnic, se zaključi z jutrišnjim dnem.
- Na Glavnem trgu je predviden sejem z darilnim programom, na Rotovškem trgu pa sejem domače in umetnostne obrti.
- Na Trgu Leona Štuklja bodo, če bodo ukrepi to dopuščali, postavili drsališče in snežni tobogan.
- Praznična okrasitev bo dopolnjena z novimi svetlobnimi elementi.
- Obiskovalci bodo lahko s svojimi okraski okrasili "urbane gozdičke".
Medtem se drsališče s Trga svobode seli na Trg Leona Štuklja. Kot je dejal Jure Struc, vršilec dolžnosti direktorja mariborskega zavoda za turizem, načrtujejo postavitev okoli 500 kvadratnih metrov velike ledene površine, ki sicer ne bo imela dodatnih drsalnih potk, bodo pa zraven nje umestili novost - snežni tobogan. Razpis za izvajalca drsališča in tobogana bo objavljen v prihodnjih dneh, realiziran pa bo, če bo država tovrstne aktivnosti dopustila, je povedal Struc.
Poudarek na okraševanju
Se pa je občina ta čas že odpovedala koncertom in množičnim zbiranjem na Trgu Leona Štuklja, umestitev gostinske ponudbe pa bo odvisna od takrat veljavnih pravil. Nekaj manjših koncertov je sicer predvidenih v Vetrinjskem dvoru v okviru Vilinskega mesta, ki pa jih bodo, po besedah producenta Narodnega doma Marka Brumna, v skrajnem primeru predvajali po spletu. Organizatorji so se tako letos bolj posvetili okraševanju mesta. "S tem namreč ne vzpodbujamo druženja, pač pa poskrbimo, da ljudje, ki so večino časa zaprti med štiri stene, nekaj čarobnosti doživijo vsaj na sprehodu v mesto," je pojasnila Neva Pipan iz kabineta župana Saše Arsenoviča. Praznična okrasitev bo tako dopolnjena z novimi svetlobnimi elementi v starem mestnem jedru in svetlobno okrasitvijo za otroke. Na petih točkah v središču mesta bodo postavili še foto točke in urbane gozdičke oziroma skupke novoletnih dreves, kamor bodo lahko obiskovalci obesili svoje okraske.
"Plan C je, da gremo le v okrasitev mesta brez dodatnih aktivnosti, torej tudi brez drsališča, sankališča in manjših koncertov, ki bi morda lahko bili proti koncu decembra"
Ponovno bo zaživel projekt Lumina. Njegove svetlobne instalacije bodo nameščene od Židovskega trga do Vodnega stolpa na Lentu. "Več pozornosti bo MOM posvetila tudi mestnim četrtem in krajevnim skupnostim," pravijo na občini.
Improvizacija po najboljših močeh
Kot je pojasnila Pipanova, so v dilemi tudi, kdaj in ali sploh organizirati uradni prižig luči, saj ne želijo vabiti ljudi, če bi to predstavljalo zdravstveno tveganje. Za zdaj velja, da bodo luči v Vilinskem mestu zasvetile 27. novembra, uradni prižig luči pa je načrtovan za 3. december na Glavnem trgu.
In kaj bo z mariborskim tradicionalnim silvestrovanjem? "Bojim se, da ga letos ne bomo mogli izvesti. Razmišljamo o spletnem prenosu kakšne zgodbe, vendar je za zdaj težko karkoli napovedati, saj je stanje vsak teden drugačno ... Letos je težko, res improviziramo po svojih najboljših močeh. Če ne drugega, pa se bomo naučili sodelovanja, ki je v teh časih res zgledno," je povedala Pipanova.
Ocene stroškov letošnjega Čarobnega decembra še ni, je pa sogovornica navedla, da sama okrasitev ne bo presegala proračuna prejšnjih let, ko je znašala do 100.000 evrov.
