Vanessa Čokl
Romarska Marijina cerkev na Gorci pri Malečniku je poslej pridružena cerkev papeške bazilike Marije Velike (tudi Snežne, to je Maria Maggiore) v Rimu, ki je največja Marijina cerkev na svetu. Cerkev na Gorci s tem podaljšuje dolgi seznam z rimsko Marijo Snežno duhovno povezanih cerkva od vsepovsod. Cerkvi na istoimenskem trgu v Rimu je malečniško Marijino cerkev duhovno najprej pridružil kardinal Stanislaw Rylko, nadžupnik rimske bazilike, potem pa ji je papež Frančišek podelil posebni privilegij, tako imenovani popolni odpustek, je sporočil župnijski upravitelj na Gorci dr. Sebastijan Valentan. Kaj je popolni odpustek? Po Katekizmu Katoliške cerkve pomeni izbris kazni za tiste grehe vernikov, katerih krivda je že odpuščena.
Status Marijini baziliki v Rimu pridružene cerkve - ne edine v Sloveniji, edine pa na območju Mestne občine Maribor - božjepotna malečniška cerkev na Gorci dobiva natanko 530 let od svoje prve pisne omembe.
To in pravkaršnji rimski odlok pa pomenita, da bo letos središčni romarski shod na Gorci 8. septembra (na tako imenovani mali šmaren) še posebej slovesen in raztegnjen v tridnevni praznik. Prvi dan, 6. septembra, bo koncert orkestra Slovenske policije s solisti SNG Maribor, 7. septembra bo na Gorci imel mašo najvišji papežev diplomat v Kanadi, Slovenec nadškof dr. Ivan Jurkovič, 8. septembra pa bo mašo z razglasitvijo pridružitve gorske cerkve baziliki Marije Velike v Rimu vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
V cerkev na Gorci bodo zdaj za stalno prinesli relikvije škofa Antona Martina Slomška, ki je na freski v cerkvi upodobljen, tu je velikokrat maševal. Pri vhodu v cerkev bo odslej mogoče zvoniti na zvon želja, ki ima po besedah Valentana posebno zgodovinsko vrednost in je po legendi v času turških vpadov odgnal turško nevarnost. Tabernakelj v glavnem oltarju je vrnjen na prvotno mesto, na oltar pa neogotsko okrasje. V prezbiteriju je obnovljenih 15 kandelabrov, pritrjenih na kamnite plošče, v spomin na v prvi svetovni vojni padle domačine. Pred cerkvijo na Gorci pa bo kamnita spominska tabla obveščala o prelomnem dogodku za to romarsko cerkev.
"Najprej gre za veliko posebnost in redkost, saj vsaka cerkev ne more biti pridružena papeški baziliki," razlaga malečniški župnik. "Nadalje pomeni ta pridružitev še višje mednarodno priznanje za Marijino cerkev na Gorci, ki je že sicer več let vključena v mednarodno Marijino kulturno romarsko pot, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško, in še večjo prepoznavnost za svetišče ter tudi za Malečnik in mesto Maribor. Marijina cerkev na Gorci je odslej deležna enakih duhovnih milosti, kot jih uživa papeška bazilika Marije Velike v Rimu."
Domneva se, da so na nastanek cerkve na Gorci vplivali pripadniki Malteških vitezov kot vneti Marijini častilci. V Melju so imeli svoj grad, okoli Gorce pa posestva.
