Jana Juvan
"Ob vprašanju evtanazije nimamo pravice odmahniti z roko. Čas je, da politika reče, da smo se pripravljeni pogovoriti. Vendar potrebujemo zelo jasna stališča znotraj stroke, ki so zdaj zelo različna. Pa tudi stališča širše skupnosti ter temu prilagoditi zakonodajo," je povedal Dejan Židan, predsednik državnega zbora, ki se je danes udeležil posveta o paliativni oskrbi v UKC Maribor.
V minulih dneh je namreč močno odmevalo odprto pismo zdravniški stroki od upokojene učiteljice in ravnateljice Alenke Čurin Janžekovič, ki se zavzema za uzakonitev evtanazije v Sloveniji in smo ga objavili v Večeru. Zdravniška zbornica se je na to odzvala z odklonilnim stališčem in poudarila, da mora o evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru odločati parlament in sprejeti ustrezno zakonodajo.
Pri paliativi smo "pogrnili"
Da razprave na to temo pri nas tečejo najmanj zadnjih 30 let, je povedal direktor UKC Maribor Vojko Flis, svoj čas tudi predsednik odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici. Pri tem pa poudaril, da bo ob razpravah o evtanaziji pozabljamo na paliativno oskrbo. "Kjer smo kot družba pogrnili in pokleknili, nič naredili za tiste, ki potrebujejo paliativno oskrbo, dolgotrajno oskrbo ali podaljšano bolnišnično bivanje, vse to se namreč pogosto prepleta. Dokler za te ljudi nekaj ne napravimo, je cinično reči, da bomo poskrbeli za evtanazijo in se jih grdo rečeno rešili. Najprej imamo torej dolžnost do teh ljudi, da jim pomagamo."
Ne gre za "potratne zneske"
Za učinkovito delo mobilnih paliativnih enot, ki so želja stroke, bi potrebovali seveda določena finančna sredstva in opremo. Ena takšna mobilna enota lahko sicer pokrije regijo v velikosti 100.000 prebivalcev, sestavljajo pa jo trije zdravniki in dve medicinski sestri, glede na potrebe bolnikov pa še socialna delavka, psiholog, fizioterapevt, duhovno spremljanje ... Takšna enota je 'vredna' 350.000 evrov na leto. Za opremo in prostore pa bi po oceni stroke vsaka enota potrebovala še kakšnih 150.000 evrov. "To torej niso potratni zneski. Relativno majhen vložek pa lahko prinese veliko miru bolnikom in njihovim družinam," poudari Mateja Lopuh, državna koordinatorica za paliativno oskrbo, ki vodi prvo paliativno enoto v državi, ki je leta 2011 nastala po zaslugi "velikega razumevanja jeseniške bolnišnice, ki ni čakala na sistemske ureditve, ampak ob veliki politični podpori gorenjskih županov to speljala". Dobra negovalna mreža je namreč občinska pristojnost.
Opremo so v Jesenicah dobili iz donacij, osebje pa financira jeseniška bolnišnica. Enota zagotavlja 24-urno pripravljenost vse dni v tednu. "Naši bolniki najbolj cenijo to, da nas lahko kadarkoli pokličejo. Svojci ob zadostni podpori zmorejo neverjetno mnogo. To moramo spodbujati in jih ne pustiti samih," še poudari Lopuhova, ki je na posvetu povedala tudi, da se večina posegov (razen operacij) lahko izvaja doma. "Vsi bi bili raje doma, a postelje v vseh institucijah - bolnišnicah in domovih - so prepolne. Treba bo torej narediti nekaj v tej smeri, da bodo ljudje lahko doma," je ob tem poudarila Lopuhova. Njena enota se lahko pohvali, da lahko omogočijo umiranje na domu tudi ljudem, ki ostanejo popolnoma sami, saj zagotavljajo tudi negovalno pomoč. Delež bolnikov, ki si takšne oskrbe želi, je sicer vsako leto večji, opaža Lopuhova. Začeli so z 80 bolniki na leto, lani so jih imeli že 500, pri čemer enota pokriva teritorij 250.000 prebivalcev.
