Igor Selan
Medtem ko prenova mariborskih železniških postaj (glavni kolodvor in postaja Tezno) poteka v skladu z načrti, se zapleta pri nadgradnjah železniškega vozlišča Pragersko in tira Maribor-Šentilj. V obeh primerih se je zataknilo pri Agenciji RS za okolje (ARSO), ki po mnenju Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) postopke izdaje okoljevarstvenih dovoljenj (OVS) vodi nerazumno dolgo, zaradi česar se dela zamikajo, to pa ogroža tudi črpanje evropskih sredstev.
- Vrednost nadgradnje železniške proge Maribor-Šentilj skupaj s prenovo glavnega mariborskega kolodvora in železniške postaje Tezno znaša 253,7 milijona evrov.
- Od tega je predvideno sofinanciranje z evropskimi sredstvi v višini okrog 101 milijon evrov.
- Ocenjena vrednost ureditve železniškega vozlišča v Pragerskem znaša 63 milijonov evrov.
- Od tega je predvideno črpanje 40 milijonov evrov evropskega denarja.
Na dovoljenje za Pragersko čakajo že dve leti in pol
Za ureditev železniškega vozlišča v Pragerskem, katerega ocenjena vrednost je kar 63 milijonov evrov, od tega je 40 milijonov evropskega denarja, je DRSI vlogo za pridobitev OVS prvič podal že maja 2017. Čeprav so bili prepričani, da so oddali popolno vlogo, jo je ARSO novembra istega leta zavrnil z utemeljitvijo, da bi bil poseg v neskladju z določili takrat veljavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa. Kot pravijo pri DRSI, jih je zavrnitev presenetila: "Prej nikoli ni bilo težav s pasivno protihrupno zaščito, torej z menjavo oken, potem pa naenkrat ni bila več sprejemljiva. Za projekt je predvidena tudi aktivna zaščita s protihrupnimi ograjami, vendar mora zaradi poteka proge zaščita proti hrupu biti kombinirana. Čeprav se uredba ni spremenila, so jo naenkrat pričeli tolmačiti, kot da bi šlo za novogradnjo. V konkretnem primeru pa govorimo o nadgradnji oziroma obnovi obstoječe infrastrukture."
Pragersko - manj hrupa, več varnosti
DRSI želi na Pragerskem posodobiti tehnologijo železniškega prometa ter urediti in posodobiti železniški postaji. Prenova, katere ocenjena vrednost je kar 63 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evropskega denarja, obsega gradnjo dveh peronov, ureditev podhoda s stopniščem in dvigalom za dostop na perone, nadgradnjo tirov in tirnih naprav ter nadgradnjo signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Predvidene so tudi ureditev cest, rekonstrukcija postajnega poslopja, ureditev dveh parkirišč v sklopu železniške postaje, izvedba protihrupnih ograj ter ureditev vodotokov in komunalne infrastrukture. Ob tem bodo zgradili tudi dolgo pričakovani cestni podvoz. Začetek del je predviden v sredini leta 2020, zaključek pa predvidoma v letu 2022. Dela bosta izvajali družbi Riko in RZD International LLC.
Pri DRSI poudarjajo, da se bodo po prenovi izboljšali pogoji za krajane in okolje, saj bo hrupa manj, s podvozom bo odpravljeno dolgo čakanje pred zapornicami, kar bo vplivalo tudi na manjše onesnaževanje okolja z izpusti, povečana bo tudi prometna varnost.
Kljub petkratni dopolnitvi še brez dovoljenja za Šentilj
Podobno se dogaja tudi pri progi Maribor-Šentilj, kjer je ocenjena vrednost investicije (skupaj s prenovo glavnega mariborskega kolodvora in Železniške postaje Tezno) kar 253,7 milijona evrov, pri čemer je predvideno tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v višini kar okrog 101 milijon evrov. DRSI je vlogo za pridobitev OVS na ARSO naslovil že marca 2018 in jo kasneje še večkrat ustrezno dopolnil. A kljub temu, da je vmes bila izvedena tudi javna razgrnitev projekta, DRSI OVS še ni pridobil.
Na progi do Šentilja večja pretočnost
Z nadgradnjo 15,5 kilometra tira Maribor-Šentilj se bo nosilnost proge povečala na 22,5 tone na os, kar bo omogočilo tudi višje hitrosti, vse do 120 km/h. S tem se bo skrajšal čas potovanja, povečala pa se bosta tudi prepustna zmogljivost proge s sedanjih 63 vlakov na dan na 84 in prevozna zmogljivost s 7,1 milijona ton na leto na 9,9 milijona. Dobro polovico skoraj 16 kilometrov dolge proge bodo zavarovali s protihrupno ograjo. Izvedba del na obstoječi trasi se je pričela v avgustu 2018 in se bo zaključila predvidoma v začetku 2020.
Ker namerava država med Mariborom in Šentiljem zgraditi tudi drugi tir, bodo za bodočo dvotirnost že zdaj zgradili tudi nova predora Pekel in viadukt Pesnica. Prav tako bodo nadgrajene železniške postaje Šentilj, Pesnica in Cirknica.
Problem kadri, kriva vlada
Ob tem pri DRSI opozarjajo tudi na zamudno zaporedno odpravljanje problemov pri ARSO: "Več kot leto in pol se je reševala problematika, vezana na različno interpretacijo uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa. Šele ko se je ta problem zaključil, je ARSO nadaljeval obravnave vlog na drugih področjih in vsebinah. Celostna obravnava vlog in hkratno reševanje več odprtih dilem bi vsekakor bistveno prihranila čas do izdaje OVS. Pri trenutnem načinu reševanja vlog pa do konca ni jasno, katere dileme se bodo še izpostavile, kar prinaša dodatne časovne zamike."
"Ker se zakonodaja ni spreminjala že od leta 2009, ni razumljivo, zakaj so postopki vse daljši"
