Drsališče na Trgu generala Maistra: Po uspešni sezoni še ambicioznejši načrti

Potem ko so se minulo soboto po mestnem drsališču na Trgu generala Maistra še zadnjič podili drsalci, nekateri tudi v maskah, je bilo včeraj to že delovišče, obdano z ograjo. Območje drsališča so zavzeli delavci, ki bodo kakšnih 14 dni odstranjevali vso opremo, nakar naj bi bil park pred Prvo gimnazijo ponovno v stari podobi, ocenjuje izvajalec Bojan Šušteršič, direktor agencije Mopa.
Slabe tri mesece je to drsališče zapolnjevalo dogajanje v mestnem središču, ki bi bilo sicer, zlasti po novem letu, ko drugih dogodkov ni, bolj prazno, izpostavlja Šušteršič. Tako je prišlo drsat tudi kar nekaj tujcev, turistov. Skupaj so našteli okoli 30 tisoč obiskovalcev, tako posamičnih kakor skupinskih obiskov šol, vrtcev. Pri dobrem obisku jim je šlo na roke tudi ugodno vreme brez padavin, ki bi lahko pokvarile načrte, saj drsališče ni bilo pokrito.

Brez nesreč in poškodb

Ko so bili v začetku decembra rešeni birokratski zapleti in so v Mestni občini Maribor soglašali, da je prav, da se za tokratno zimo postavi in financira nekoliko večje drsališče po vzoru številnih evropskih mest, kaže, da je torej nato vse uspešno steklo. Občina je za drsališče predvidela 102.000 evrov, cel projekt je bil vreden 150.000 evrov, razlika pa se bo pokrila s prihodki od drsališča. In v Mopi, ki je bila izbrana na podlagi poziva Zavoda za turizem Maribor - Pohorje, pravijo, da so z izkupičkom zadovoljni. Tudi direktorica zavoda Doris Urbančič Windisch ugotavlja, da je drsališče pustilo zelo pozitiven vtis pri Mariborčanih, ki so bili navdušeni nad videzom in zadovoljni s celotno ponudbo. "Žalosti me samo, da nekateri ne spoštujejo okolja in so hodili po travi, četudi so s tem ogrozili izdajo dovoljenj v prihodnje," je opozorila direktorica.

​Na okrogli mizi do rešitev

Natančnejše podatke, tudi o poslovanju drsališča, namerava Mopa predstaviti na okrogli mizi, ki bi jo želeli pripraviti v sodelovanju s Prvo gimnazijo. Tema pogovora bi bila raba parkovnih in drugih površin za javne prireditve. Za pridobitev dovoljenj, ki so jih morali sami zagotoviti, poskrbeti za zavarovanje in drugo so se namreč precej namučili, naleteli na veliko ovir, razlaga Šušteršič: "Tako državne kakor občinske službe ter javna podjetja morajo delati skupaj, iskati rešitve, ne pa zgolj omejitev, zakaj se česa ne da narediti, ter hkrati groziti z inšpekcijami. Če se ne bi občinski urbanist Tomaž Kancler in takratna direktorica mestne uprave Mateja Cekić zavzela za to, drsališča ne bi bilo."
Šušteršič pravi, da so se že najavili pri županu Saši Arsenoviču. Za prihodnost imajo namreč še veliko idej, zamisli. Mogoče je postaviti še večje drsališče, ne da se pri tem poškoduje trava, ter poskrbeti za številne dodatne aktivnosti, program. Da je potreben usklajevalni sestanek o prihodnji rabi javnih površin in ustrezni opremi trgov za prireditve, se strinja tudi Doris Urbančič Windisch.