Državna proračuna 2021 in 2022: Mariborska občina ostaja brez denarja za kar nekaj večjih projektov

Barbara Bradač Barbara Bradač
17.11.2020 02:00

Poslanci bodo danes in jutri v državnem zboru odločali o proračunih za leti 2021 in 2022, v katerih pa ni številnih projektov, ki so pomembni za Maribor in širšo regijo. Kaj pravijo mariborski poslanci in kaj od države pričakuje mariborska občina?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Projektna vrednost investicije Centra Rotovž je okrog 16 milijonov evrov.
Medprostor, arhitekturni atelje

Center Rotovž oziroma Mariborska knjižnica, Zdravstvena postaja Tezno, zahodna ​obvoznica, infekcijska klinika UKC Maribor in preselitev oddelka za pljučne bolezni, dvorana Tabor. To so projekti, pri katerih je mariborska občina tudi zaradi širšega regijskega pomena računala na državno sofinanciranje. Toda v predlogu državnih proračunov za leti 2021 in 2022, o katerih bodo poslanci razpravljali danes in jutri, ni predvidenega denarja za te investicije.

​Opozicijski poslanci iz LMŠ, SD, Levice in SAB​ so konec prejšnjega tedna na odboru za finance skušali sliko spremeniti z vložitvijo amandmajev, a pri tem niso bili uspešni. Na današnji in jutrišnji proračunski seji bodo o amandmajih razpravljali še enkrat, a kaže slabo, so pesimistični poslanci iz vrst opozicije.

Prednost politični propagandi

So pa na odboru za finance našli denar za zagon Muzeja osamosvojitve Slovenije v višini sedem milijonov evrov. Da je denar za muzej, ne pa tudi za osrednjo mariborsko knjižnico, je v posmeh vsem, je ogorčen poslanec Andrej Rajh (SAB). "Našel se je denar za neobstoječi projekt Muzej slovenske osamosvojitve, ki nima ne dokumentacije, ne prostora, niti kadrov in gradiva, ki bi ga tja namestili. To je muzej na neznanem kraju in takšnemu fiktivnemu projektu namenijo sedem milijonov evrov. Očitno obstaja strankarski prioritetni seznam, ki hladnokrvno povozi interese 200 tisoč prebivalcev. Očitno bomo Mariborčani še vedno drugorazredni, dokler bo imela oblast ta vlada, saj bo politični propagandi dala prednost pred potrebami ljudi," pravi Rajh, ki dvomi, da si bodo poslanci premislili in glasovali drugače. Opozarja še, da je že res možno kandidirati na razpisih, tudi za evropski denar, a ti morajo omogočati prijave in financiranje takšnih projektov.

Andrej Rajh: "Očitno bomo Mariborčani še vedno drugorazredni."
Sašo Bizjak

Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik dodaja, da to pomeni, da bo treba vire financiranja nujno najti nekje drugje, kar pa časovno zamika uresničitev projektov. "Kje bomo našli vire financiranja, ne vem. Na odboru za finance tudi ni bilo pojasnila, zakaj jih ne podpirajo, zgolj, da jih pač ne podpirajo, ker ne podpirajo nobenih amandmajev opozicije," je dejala Divjak Mirnikova.

Lidija Divjak Mirnik: "Kje bomo našli vire financiranja, ne vem."
Andrej Petelinšek

Poslanec SMC še ni obupal

Mariborski poslanec Branislav Rajić iz vrst koalicije (SMC) pravi, da je podprl tri amandmaje opozicije (ZP Tezno, Center Rotovž in obvoznico), a je to bilo premalo, da bi dobili podporo celotnega odbora za finance, ki ga vodi Robert Polnar (Desus). "Poskušal se bom še pogovoriti z ministrom za finance, da preveri pri predsedniku vlade, ali so še kakšne možnosti, da se te investicije glede na pomembnost vpeljejo v proračun. To bi izravnalo podfinanciranje Maribora, ki opravlja vse funkcije nekakšne subprestolnice in ima regionalno pomembno vlogo, pa zanje ne dobi dovolj denarja. Do konca si bom prizadeval, da Maribor nekaj denarja dobi, računam na razumevanje tudi drugih poslancev. Če ne bo izglasovano, pa vidim možnost, da preko drugih skladov, ki niso opredeljeni kot proračunska postavka, vlada sofinancira Rotovž in Zdravstveni dom Tezno. To sta največji prioriteti," pojasnjuje Rajić.

Branislav Rajić: "Poskušal se bom še pogovoriti z ministrom za finance."
Andrej Petelinšek

So še druge možnosti financiranja

Dejan Kaloh iz največje vladne stranke SDS pravi, da so še druge poti financiranja za vitalne mariborske projekte, kot so sredstva evropske kohezijske politike in RRF (EU-sklad za okrevanje). Prioritete si po njegovem sledijo takole: UKC Maribor, Center Rotovž, projekt mariborske univerze Innovum in zahodna obvoznica. "Na prvem mestu je nadomestna novogradnja infekcijske klinike UKC Maribor v višini okrog 55 milijonov evrov in financiranje iz sredstev evropske kohezije. Sledi selitev pljučnega oddelka s Pohorja v UKC Maribor in ureditev negovalne bolnišnice na Slivniškem Pohorju v skupni vrednosti okrog 13,5 milijona evrov in financiranje iz klasične kohezije," je zapisal.

Dejan Kaloh: "Opozicijski poslanci za Maribor niso naredili nič."
Sašo Bizjak

​Za Center Rotovž meni, da bi ga veljalo uvrstiti na listo RRF - sam se za to zavzema še zlasti zato, ker je na tem seznamu Narodna galerija v Ljubljani. Glede zahodne obvoznice pa spomni, da je sredstva za ta namen zmanjšala takratna infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, sedanja vlada pa jo je umestila na seznam pomembnih državnih investicij. Opozarja, da so sedanji opozicijski poslanci imeli vlado skoraj dve leti, "pa za Maribor niso naredili nič", sam pa da ne bo pozabil na Maribor in tudi ta vlada ne. Dodaja, da bo oba predloga proračunov podprl, saj sta usmerjena v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ter za skrb za blaginjo posameznikov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta