Energetika Maribor bo poslovno leto 2018 končala predvidoma z okrog 300 tisoč evrov dobička, kar je približno 20 odstotkov nad planom. To je le rezultat iz poslovanja, po izplačilu dividend iz projektnega podjetja v stoodstotni lasti Energetike, družbe Energija in okolje, bo čisti poslovni izid za minulo leto znašal kar 1,6 milijona evrov. Največji kos od dobička si bo odrezal edini lastnik tega javnega podjetja - mariborska občina, saj bo v njen proračun priteklo okroglo milijon evrov.
"Noben direktor ne želi, da lastniki vzamejo denar iz podjetja, ki ga je ustvarilo"
Investicije v prihranke
Kot nadaljuje Perc, so investicije nujne, če želijo zadostiti novim evropskim standardom o znižanju emisij, ki bodo začeli veljati leta 2022. "Z nizkoemisijskimi bomo zamenjali najstarejša in največja, 35-megavatna kotla, ki se jima je iztekla življenjska doba. Res je, da ju ne uporabljamo pogosto, vendar ju moramo imeti za primer, ko temperatura pade pod ledišče. S sončnimi zbiralniki na strehi, na kateri so že vsi potrebni nastavki zanje, bomo zagotavljali del proizvodnje toplote iz obnovljivih virov, s hranilniki toplote pa optimizirali proizvodnjo in s tem poslovanje. V hranilnikih bomo v času, ko je energija poceni, akumulirali tisoč kubikov tople vode, v času, ko je dražja, pa jih sprostili. Vse energetske družbe v Sloveniji moramo namreč del prihodkov investirati v prihranke, naši bodo po izračunanih znašali 430 tisoč evrov letno. Investicijo v hranilnike izvajamo skupaj z družbo Energija Plus, z njenimi sredstvi bomo zagotovili tretjino investicije," razlaga Perc.
"Odlična lokacija za sežigalnico"
Nekdanji okoljski minister Jure Leben je nedavno znova načel debato o sežigalnici v državi. Kot pravi Alan Perc, je sežigalnica za Energetiko zelo zanimiva: "Maribor ima ob Snagini sortirnici odlično lokacijo, zraven je tudi Gorenje Surovina, ki iz odpadkov že zdaj proizvaja gorivo in ga trenutno izvaža. Kje bo sežigalnica, če bo, je seveda politična odločitev, zato je najbolj verjetno, da bo v Ljubljani. Res je, da glede na velikost v Sloveniji verjetno potrebujemo le en tak objekt, vendar če pogledam 30 let naprej in v obzir vzamem negativne posledice prometa, ki bi nastale z vožnjo vseh odpadkov v Ljubljano, verjetno ne bi bilo slabo razmišljati o gradnji dveh takih objektov. Z vidika ekonomije obsega bi to bilo nekoliko dražje, bi se pa splačalo z vidika logistike, pri čemer bi mi pokrili Koroško, Pomurje in ta del Štajerske. O sežigalnici bo vsekakor treba resno razmisliti, če želimo zmanjšati energijsko odvisnost."
Vročevod vsaj do zgradbe občine
Kljub temu da občina že vrsto let, tudi v proračunu za leto 2019, zmanjšuje sredstva za komunalo, v Energetiki upajo, da ne bo zastalo priključevanje objektov na vročevod na levem bregu Drave. V zadnjih štirih letih so ga namreč razširili od Pristana preko Tehniških fakultet in Srednje elektro šole do Gosposvetske ceste in za zdaj obstali v križišču Gregorčičeve in Tyrševe.
"S tem smo pridobili dodatnih tisoč stanovanjskih enot, in to brez novih objektov, ker se ti žal niso gradili. Upam, da bo občina imela dovolj denarja, da bomo lahko vod potegnili še do zgradbe občine, kar bi sicer moralo biti izvedeno že lani. Prej ali slej bomo vročevod potegnili vse do železniške postaje, a to so že dolgoročni načrti," sklene Perc.
