Rozman je s partnerico Alojzijo, s katero pa, kljub istemu priimku, ni bil v nikakršnem sorodstvu, 21. februarja tega leta na domu finančnega svetnika dr. Ludvika Brenceta umoril njegovo strežnico, sedemdesetletno Apolonijo Šilak.
"Bila je zadrgnjena s posteljno rjuho, s katero je imela omotano celo glavo, in črez rjuho je še imela zavezano svojo rudečo ruto. Zgornji gumbi bluze so bili odpeti, kar znači, da je iskal storilec denarja v nedrijah. Sodna komisija je dognala, da je dobila Apolonija Šilakova na levo stran čela in očesa močan udarec s topim orodjem, najbrže s pestjo, ki je nosila prstan."
Oba sta bila najprej obsojena na smrt, višje sodišče je nato Rozmanovo pomilostilo na dosmrtno ječo, Rozmanu pa je kazen na vislicah potrdilo. Obsojenec je dan pred izvršitvijo kazni pojedel veliko količino črnega kruha, za poslednjo večerjo pa si je zaželel pečenko z belim kruhom. Noč je prebedel, zjutraj popil skodelico čaja in četrt litra vina, po spovedi pa je prejel tudi poslednji zakrament."
Pred vislice je prišel v spremstvu patra, ki jo nosil belo srajco, ki je običajna pri pogrebih. Množica ljudi ga je očividno presenetila: instinktivno je za trenutek odstopil od vislic, nato pa se je mirno postavil pod soho, ki jo morda v njegovih očeh izgledala strašnejša od vseh stvari, ki jih je videl kedaj v življenju. Urno so ga ovile krvnikove vrvi in trenutek pozneje je že obvisel. Pater je opravljal molitve za umirajoče, ob 6.48 je pristopil zdravnik in konstatiral, da je umiranje končano."