Izvajalec del bi bilo Olepševalno društvo. To se je namenilo s pomočjo občinskih oblasti od Glavnega mostu do broda na Pobrežju urediti promenadno pešpot. Zato so leta 1930 odkupili parcele ob Dravi, lastnike, ki jih niso želeli prodati, pa je banska uprava v Ljubljani enostavno razlastila.
Med temi razlaščenimi parcelami pa je bilo tudi zemljišče pod moško kaznilnico - in seveda se je prav tam po birokratsko zapletlo. Noben zakon namreč ni predvideval razlastitve državnega premoženja v občinske namene, pa čeprav je šlo v tem primeru za javno dobro. Pristojno ministrstvo je zavoljo tega zavlačevalo z odločbo, je pa bilo že od vsega začetka jasno, da ta verjetno ne bo v prid Olepševalnega društva in mariborske občine. Kljub temu pa so, kot je to večkrat v navadi, tudi brez odločbe nadaljevali dela in rabo sredstev, nad čemer pa v občilih niso bili najbolj navdušeni: "Ker gredo ta dela na račun mestne občine, to je mariborskih davkoplačevalcev, javnosti v sedanji gospodarski krizi pač ne more biti vseeno, kako magdalensko Olepševalno društvo porabi stotisoče subvencije, ki jo dobi od mestne občine! Umestno bi pač bilo, da društvo počaka na rešitev vrhovne instance in potem pridobljeno podporo porabi za boljše namene nego bi bil samo par streljajev dolg kos promenadne poti."
