Devetega septembra 1936 je Maribor obiskal kralj Peter II. Karađorđević. Deset minut pred enajsto uro dopoldan se je v spremstvu svojega učitelja Parota in adjutanta podpolkovnika Cezanovića z dvema avtomobiloma pripeljal v mesto. Na poti mimo Ljutomera in Radgone so se ustavili v Pesnici pri gostilni Kerenčič, kjer je takrat komaj 13-letni mladenič južinal.
V Mariboru so se najprej ustavili v Strossmayerjevi ulici, kjer je na nekdanjem mestnem pokopališču obiskal grob škofa Antona Martina Slomška. Pri vhodu na pokopališče se je kmalu zbrala množica, pozdraviti ga je hitela predvsem mladina in gojenci iz bližnjega Dečjega doma.
"Dijakinja Ljuba Založnikova je izročila kralju lep šopek, za katerega se je mladi kralj iskreno zahvalil in navzoči množici prijazno odzdravljal," so pisali časniki.
Kralj Aleksander I. na lovu v Sloveniji sredi dvajsetih let. (Zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina v lasti Nanija Poljanca)
Mladi kralj se je nato v spremstvu odpravil v Slovensko ulico, kjer si je v Kančevi trgovini kupil dva filma. Seveda se je tudi tukaj pred trgovino zbrala množica ljudi, da uzre svojega mladega kralja. Ta jim je prijazno odzdravljal, nato pa se z avtomobilom odpravil proti Mariborskemu otoku. Tam si je ogledal kopališke naprave, "za katere je kazal prav živahno zanimanje", stehtal pa se je tudi na kopališki tehtnici. Na otoku so kralja fotografirali dijaki Škofič, Capuder in Gajšek, tudi sam pa je s svojo kamero posnel nekaj metrov filma. "V trenutku se je razvedela novica po mestu in so številni kolesarji, avtomobilisti in motociklisti odbrzeli na otok, da tamkaj mladega kralja navdušeno pozdravijo. Ob Koroški cesti se je zbrala ogromna množica ljudi, vendar se je kralj odpeljal najbrže v Dravsko dolino."
Peter je bil najstarejši sin kralja Aleksandra I., ubitega v atentatu leta 1934. Ker je bil ob očetovi smrti očeta star samo 11 let, je v skladu s kraljevo oporoko oblast do njegove polnoletnosti prevzelo kraljevo namestništvo pod vodstvom njegovega strica kneza Pavla Karađorđevića. Dejansko je kralj je postal 27. marca 1941, ko so ga po vrnitvi v Srbijo pučisti generala Dušana Simovića oklicali za polnoletnega.
