Nina Ambrož
Tradicionalna poletna prireditev Letni oder Ruše, ki letos poteka med 10. in 20. avgustom, je sinoči doživela vrhunec. Na odru kamnitega amfiteatra sredi pohorskih smrek je bil večer Avsenikov. Polna parkirišča so nakazovala, da bo koncert narodno-zabavnega ansambla zadetek v polno. Mimoidoči sredi Ruš so se že na ulici prešerno sukali in veselili. Avseniki so vendarle verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina v svetovnem merilu in zagotovo med najbolj priljubljenimi. Letos praznujejo 70-letnico delovanja. V Rušah so tokrat nastopali prvič.
Plesati so začeli mladi
Avditorij v gozdu ni bil poln, kakšnih 700 ljudi se je nabralo na prizorišču, ki sprejme 1200 ljudi. A tisti, ki so prišli, so uživali. Vreme je bilo stabilno, ne pretirano hladno za poletni večer, čeprav so bila oblačila z dolgimi rokavi dobra izbira. Scena med poslušalci je bila sprva nenavadno statična, sede so uživali v glasbi in se malo zazibali, podrsali po tleh. Ko se je vzdušje razvilo, pa so nekateri pari pod odrom tudi zaplesali.
"Presenetljivo, začeli so mladi," se je čudila Lucija Smolnik, vršilka dolžnosti direktorja Športnega parka Ruše, ki organizira prireditev. In za sabo potegnili starejše. Sicer so na koncert prišle vse generacije, ob odru so se vrteli tudi otroci. Navdušena nad uspešnim večerom je Lucija Smolnik dejala, da so se potrudili program zasnovati tako, da vsak najde nekaj primernega zase, od opere, narodno-zabavne glasbe do predstav. Letošnji slogan festivala je Doživi Ruše, s katerim želijo promovirati tudi novo blagovno znamko občine in zeleno shemo turizma. Festival Letni oder Ruše je največji dogodek v občini in je znan po vsej Sloveniji, vendar si želijo, da bi pritegnil še več ljudi iz drugih krajev.
Burgerji, tortilje in popularni catering
Letošnja novost je ponudba hrane. Če se je doslej na festivalu predvsem pilo, je zdaj mogoče tudi kaj pojesti. "Tri različne burgerje, z govedino ali s piščančjimi stegni, in tortiljo s piščančjimi stegni po grško ali z ocvrtim piščancem. Imamo tudi bovlico, pomfrit. Vse je domače in vse delamo sami," je povedal Anton Ivanovič iz mariborskega Caffe cluba 911, ki ima v času festivala ob amfiteatru postavljen food truck oziroma kamion z ulično hrano. Pogovor se je vrtel okrog hrane, s kolegom kuharjem sta govorila o tem, kako popularen biznis je postal catering, in glasbe.
Dobro vzdušje, dobra glasba
"Avseniki so mi zelo všeč. Vzdušje je dobro. Če ne bi tukaj delal, bi najbrž tudi prišel na koncert, že zaradi punce in z njo, ker je fenica Avsenikov," je dejal mlad fant Alen Ivanovič. "To je klasična slovenska muzika," je pripomnil, češ, saj ni kaj razlagati. "Je pa karta morda malo predraga," je iztisnil skozi ustnice. Vstopnina je bila 25 evrov. Bo pa del denarja od prodanih kart namenjen v dobrodelne namene, vezane na nedavno poplavno katastrofo v Sloveniji.
Širina na Kantfestu
Na drugi strani Ruš, na odru Zavoda Rast Ruše, se je vzporedno odvijala precej drugačna, manj masovna scena - 21. Kantfest, na katerem so se predstavili kantavtorji in kantavtorice Boštjan Pertinač, Meta Demšar Goljevšček, Jernej Mažgon Jerry, Monika Kostanjevec, Mihael Arčon - Archangel, Matjaž Verčič Wera Bestrd, Vedran Ivorek in Tomo's. Gost je bil Leopold I. . V kletnem prostoru je billo intimno, prijetno vzdušje. Glasba pa takšna, ob kateri bolj kot srbijo podplati, trepetajo misli in zastaja dih. Zelo "feel good". Polno ustvarjalnega naboja.
Producent Kantfesta Peter Andrej je povedal, da je letošnja posebnost "generacijska plastovitost. Imamo zelo mlado gardo, starejšo in srednjo. Zanimivost je različna tematika, od (kvazi) ljubezenskih do družbeno angažiranih. Različni so tudi zvoki. Festival drsi, kamor si je želel, da bi bil kakovosten in širok, vsebinsko in da so takšne tudi zvočne palete, da ni samo slovenski, mariborski." Za nastop so se prijavili tudi glasbeniki iz tujine. Andrej meni, da je najbolj aktualna tematika "anonimnost. Nihče noče prevzeti osebne odgovornosti za karkoli. Tega se otepajo politiki. Rečejo, ne, to ni laž, ampak je alternativna resnica. Izogibanje odgovornosti je očitno tudi na družbenih omrežjih, kjer sI ljudje z lažnimi profili dovolijo stvari, ki si jih s svojim osebnim imenom nikoli ne bi upali. V družbi se širi zakrinkana hinavščina, ne veš, kdo je kdo, kje je kdo, kaj kdo v resnici misli. Zato je treba pozorno opazovati dejanja." Te vsebine so posredno naslavljali tudi avtorji na Kantfestu.
Komisija Kantfesta je nagrado bronasta kanta podelila Pertinaču, zlato kanto je dobil Verčič, Ivorek pa kanto za izvedbo v tujem jeziku. Publiko, ki je glasovala, je nabolj navdušila Meta Demšar Goljevšček. Kanta ni le orginalna, simbolna nagrada, ampak nagrajencem prinaša snemanje v studiu Radia Maribor in plačan nastop. Peter Andrej je še izpostavil: "V 20. letih Kantfesta smo uspeli zagotoviti kontinuiteto te glasbe, posneli smo 20 edicij, kompilacij in bilo bi dobro, če bi nam kakšna institucija pomagala, da bi te edicije lahko izdali. 20 let arhivirane slovenske kantavtorske glasbe je v bistvu že naša kulturna dediščina."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
