Jana Juvan
"V Sloveniji nas je 140.000 brez osebnega zdravnika, 230.000 brez ginekologa, 20.000 otrok brez pediatra in kar 117.000 nas čaka nedopustno dolgo!" poudarjajo v iniciativi Glas ljudstva, ki je danes na Trgu svobode postavila simbolni "rešilni avtomobil", pred katerim zbirajo podpise za vložitev svojega predloga interventnega zakona, ki so ga spisali s pomočjo Dušana Kebra, nekdanjega zdravstvenega ministra.
Doslej so zbrali okoli tretjino potrebnih podpisov, njihov cilj je seveda 5000, kolikor jih potrebujejo, da lahko v državnemu zboru predlog uradno vložijo. Stojnico imajo že dva tedna tudi pred mariborsko upravno enoto, tam bodo še ves november, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih v času uradnih ur upravne enote.
"Normativ naših zdravnikov je najnižji v Evropi"
Danes sta imela filozof Boris Vezjak in Dušan Keber na trgu tudi javno debato, skozi katero sta predstavila predlog zakona, ki po navedbah Kebra "rešuje ključne težave ta hip. Nekatere spremembe so možne takoj, s pogumom odločevalcev. Ne pa da ocenjujemo in čakamo na analize. Predlagamo začetne rešitve."
Ob tem je poudaril, da niti ni važno, če je ljudi brez zdravnika "le" 70.000, saj je tudi to mnogo preveč. In rešitev, ki jo predlaga? Dvig glavarine družinskih zdravnikov na raven pred letom 2018, ko so ga po dolgem sindikalnem boju uspeli znižati. "Normativ naših zdravnikov je najnižji v Evropi. Imajo po 1300 bolnikov. Na Švedskem jih imajo 2000, v Angliji 2100, na Danskem pa 1600," je našteval Keber. Ob tem priznava, da bi bilo treba družinske zdravnike razbremeniti administrativnega dela in del njihovih nalog preložiti na druge člane tima, torej podeliti več kompetenc medicinskim sestram in bolj vključiti specializante v njihovo delo. "Zdravnik lahko ima tudi manj kontrolnih pregledov. Mi imamo povprečno šest pregledov na leto na državljana. Švedi imajo 2 in pol. Pa imajo vsi zdravnika. Mariskaj se torej še da narediti," nam je razložil.
"Zakaj civilna družba piše zakone, če pa imamo vlado, ki je zdravstvu tudi namenila že veliko milijonov evrov?" je spraševal Vezjak. Keber je spomnil, da je ta vlada na Kongresnem trgu pred volitvami obljubljala, da bo zdravstvo za njih na prvem mestu, in da to trdijo tudi danes. Hkrati pa da nova ministrica Valentina Prevolnik Rupel že več ne govori o reformi, temveč le o "točkastih spremembah". Vezjak pravi, da vlada "nespontano in zavestno dopušča privatizacijo". Spomnil je, da je tudi Daniel Bešič Loredan, predhodnik Valentine Prevolnik Rupel, hkrati zagovarjal javno zdravstvo in delal v zasebnem sektorju. "Gre za neke vrste prevaro. Na deklarativni ravni so za javno zdravstvo, izvajajo pa obratno," je dejal Vezjak.
Omejiti "dvoživke"
Njihov predlog zakona želi tudi omejiti delo tako imenovanih dvoživk v zdravstvu, predvsem tistih zdravnikov, ki delajo v javnih bolnišnicah, popoldan pa še v zasebnih ustanovah. Hkrati pa želijo urediti normative v dopoldanskem delu zdravnikov, saj ugotavljajo, da v istih ustanovah prihaja do velikih razlik - nekateri naj bi delali celo trikratno količino dela v primerjavi z drugimi. Težava je tudi, ker so "dvoživke" tudi številni zdravniki na položajih - profesorji, predstojniki, bil je tudi minister, je dejal Keber. "Če so ti na najvišjih položajih, ne pričakujemo, da si bodo prizadevali, da bo javni sistem cvetel. Zato v zakonu predlagamo, da se postavijo dopoldanski delovni normativi in šele potem, da lahko zdravnike nagrajuješ s popoldanskim delom," je razložil. Hkrati meni, da je treba vsakemu zdravniku, ki želi delati še popoldan, to omogočiti znotraj matične ustanove.
Vroče debate sta imela Vezjak in Keber tudi z nekaterimi mimoidočimi - še pred debato, pa tudi po njej - od idej, da bi morali najprej urediti sodstvo, šele potem se boriti proti korupciji v zdravstvu, do šankovskih provokacij v stilu "pa pojdite vi prostovoljno delat v UKC".
