Igor Selan
Izredna seja mariborskega mestnega sveta se je začela s številnimi zapleti. Uvodoma je župan Saša Arsenovič, ki je še v sredo podražitev odvoza blata s centralne čistilne naprave v Dogošah zagovarjal kot edino sprejemljivo rešitev, to točko umaknil z dnevnega reda. Odločitev o tem je bila sprejeta pred sejo na usklajevalnem sestanku koalicije. Kot je povedal župan, bodo do redne seje mestnega sveta, ta bo predvidoma 25. maja, razmislili še o drugih možnostih, da storitve morda vendarle ne bo treba podražiti. Svojo rešitev naj bi takrat predstavil Stojan Auer (LPR), kakšna naj bi ta bila, pa še ni želel razkriti.
Podžupana klicali, da se bodo ustrelili v koleno
Še bolj pa se je zapletlo pri reviziji Snaginega projekta sortirnica, ki jo je opravila družba Ernst&Young. Župan Arsenovič se je namreč zavzel, da naj se, čeprav je po pogodbi zaupna, ta vseeno predstavi javno. "Vse drugo je zavajanje. Ne nazadnje so bile podane kazenske ovadbe zoper odgovorne. Vsi imamo pravico slišati, kaj za tem stoji. Mi smo plačali revizijsko poročilo, mi smo plačali sortirnico," je vztrajal župan.
Matjašič: Takšne prakse so nedemokratične
Čeprav so tudi svetniki izglasovali, da naj se poročilo predstavi javno, predstavniki družbe Ernst&Young pred javnostjo revizije vseeno niso želeli razkriti. Več svetnikov je zato zahtevalo, da oznako zaupno umakne direktor Snage Letnik, zaradi česar je župan sejo prekinil, da bi vendarle dosegli dogovor, a se to ni zgodilo. "Tudi če bi direktor Letnik umaknil oznako zaupnosti, to ne zadostuje. Brez podpisa obeh pogodbenih strank oznake zaupno žal ni mogoče umakniti," je po posvetu povedal Arsenovič. Zato je glasovanje o izključitvi javnosti ponovil, svetniki pa so v drugo spremenili svoje mnenje in z 31 glasovi za in štirimi proti glasovali za to, da se javnost med obravnavo revizije s seje umakne.
Tudi zaradi sortirnice dražje Snagine storitve?
Je pa nato svojo revizijo projekta sortirnica predstavil nadzorni odbor občine. Kot je znano, je ta ugotovil, da je Snaga leta 2014 pogodbo z izvajalcem, družbo Kostak, podpisala, ne da bi mestni svet prej obravnaval investicijski program in ne da bi imela zagotovljen denar za financiranje investicije. V stroške investicije tudi namenoma ni vključila stroškov investicijskega vzdrževanja (3,6 milijona evrov) in stroškov načrtovanja projekta (250 tisoč evrov), s čimer je prikazala nižjo vrednost investicije za 3,86 milijona evrov. Če bi namreč ta strošek vključila, bi za 3,21 milijona evrov presegla višino stroška investicije, h kateri je pred podpisom pogodbe s Kostakom soglasje podal nadzorni svet družbe. Investicija v sortirnico tako na koncu ni stala 14,5 milijona evrov, ampak 17,7 milijona.
"Želim si, da ta revizija ne bi bila lov na čarovnice, ampak da bi se iz tega kaj naučili, da bi se projekti v tem mestu v prihodnje izvajali drugače"
