Branka Bezjak
S svojo tiskano izdajo je Večer najstarejši povojni slovenski časnik. Kje pa smo mediji in novinarji danes, po že leta trajajočem viharju sprememb? In kakšen bo Večer čez nekaj let, kako naj tradicionalni mediji mlade danes pripravijo do tega, da bodo ne le sledilci, temveč tudi bralci in v končni fazi tudi naročniki, se je z gosti na okrogli mizi na dvorišču Vetrinjskega dvora v Mariboru pogovarjal odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.
Na zadnje vprašanje je prva odgovorila mlada sila Večera Tjaša Gajšek. Meni, da se mladi za študij novinarstva še zmeraj odločajo nekoliko tudi iz egoističnih vzgibov, kajti pisati, pripovedovati zgodbe za tiskani časopis, kjer je za to še zmeraj največ prostora, je posebno priznanje. Pri svojem delu opaža, da ima Večer še zmeraj velik ugled, tudi med mladimi. "In nimam občutka, da so zadeve tako apokaliptične. Najbrž je vsaka generacija menila, da za njo ne bo ostalo nič. Mislim, da ni tako dramatično," je dodala.
Tudi sociolog in antropolog dr. Andrej Naterer s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki se pri svojem raziskovalnem delu ukvarja tudi z navadami mladih, je izpostavil, da mladi niso pasivni in tudi niso nekritični do družbe: "Študente različnih fakultet sem spraševal, katere medije poznajo oziroma prepoznavajo kot prestižne, in so navedli Večer, Dnevnik in Delo. Toda kako jih pripraviti do tega, da bodo ne le sledili, ampak tudi brali in plačali vsebine, je vprašanje, vredno milijon evrov. Gotovo boste novinarji pri boju za ostanek še trpeli v razvoju, ampak na koncu bo prevladal pomen medijev za demokracijo. Tudi mladi bodo nekoč odrasli in bodo to ugotovili," je dodal.
Maja Sever, predsednica Evropske zveze novinarjev in novinarka na hrvaški nacionalni televiziji, je dejala, da se je treba vrniti na izhodišče, se vprašati, sploh v Evropi, kakšne informacije, kakšne medije in družbo želimo: "Če sklenemo družbeni dogovor o tem, potem bo jasno, da morajo tako politični sistem kot izobraževalni in drugi sistemi vzgajati v smeri, da se kakovostni prispevki plačajo, da je za vsakim člankom novinar, ki prav tako potrebuje plačo. Priznam, tudi meni je bilo težko plačati, skleniti naročnino, pa sem iz tega poklica. Sedaj vem, kaj kupim in zakaj. Pred pojavom družbenih omrežij nam je bilo vsem povsem normalno, da smo plačali za časopis." Gašper Andrinek, predsednik Društva novinarjev Slovenije in novinar na Valu 202, je Majo Sever izpostavil kot nekoga, ki je dokaz, da se z vztrajnostjo, bojem in optimizmom da doseči marsikaj, tudi v novinarstvu. Ob tem pa še urednico pri Večeru Petro Lesjak Tušek, prejšnjo predsednico DNS, ki je bila v prvih vrstah v boju za obstanek Slovenske tiskovne agencije: "Še en primer, da novinarji moramo vztrajati, pa so novinarji v Gazi, ki sedaj opravljajo najpomembnejše delo na svetu." Za obstoj slovenske kakovostne medijske krajine so po njegovem mnenju nujne sheme državne pomoči, kajti v našem prostoru bo zmeraj (pre)malo publike, ki bi plačala vsebine.
Peter Čakš, asistent na Institutu za medijske komunikacije Feri Univerze v Mariboru, meni, da se Večer dobro prilagaja novim razmeram in tudi mladim konzumentom z digitalnimi vsebinami, kot so podcasti, videokolumne. "Vzpostavili ste nove kanale, vaš profesionalni menedžment pa naj se ukvarja s tem, kako to monetizirati," je dodal. Izpostavil je še, da je v Mariboru premalo zavedanja, kako privilegirani smo prebivalci, ker imamo dober lokalni časopis, ki pa poroča in razlaga tudi o razmerah širše, doma in po svetu: "Ljubljana denimo nima takšnega časopisa s tako močno lokalno vsebino."
Praznovanje 79-letnice smo pri Večeru okronali še z razstavo Zgodovinske naslovnice Večera, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Društvom Trafika. "Čeprav prav vsaka naslovnica od leta 1945 pripoveduje svojo pomembno zgodbo, je bilo treba izbrati med tisočimi prvimi stranmi Večera le nekaj najbolj odmevnih. Na ogled je prva številka, ki je izšla 9. maja 1945. Ta dan tudi zaznamujemo kot začetek Večera, pa tudi naslovnici Večerovih kratkotrajnih povojnih prednikov (Novi čas in Vestnik)," je povedal urednik Večerove priloge V soboto Rok Kajzer, ki je izbral naslovnice. Na ogled so tudi naslovnice s prvimi stopinjami na Luno, ob atentatu na Kennedyja, Titovi smrti, športnih uspehih (zlati košarkarji leta 1970 in 2017 ter NK Maribor v ligi prvakov), osamosvojitvi, vojni za Slovenijo, volitvah, terorističnem napadu v ZDA, vstopu v EU, vse do pandemije in vojne v Ukrajini.
Naslovnice pričajo, da je bil Večer od svojega nastanka vedno zraven, da je bil in je, poleg drugih kakovostnih in verodostojnih medijev, odličen kronist, ocenjevalec in razlagalec zadnjih 79 let v Mariboru, Sloveniji, Evropi in svetu. Razstava bo v razstavišču Vetrinjskega dvora na ogled do konca meseca vsak dan med 10. in 15. uro ter ob sobotah med 10. in 12. uro.
