Vse, ampak res vse dimenzije bolnišnične pralnice so nepredstavljive. Za prvi vtis, ena runda perila v "pralnem stroju" tehta 70 kilogramov. Pošastno velika stroja sta dva, na dan opereta skupaj z drugimi stroji šest do sedem ton perila. A za začetek nekaj zgodovine.
Po nekaterih antropoloških raziskavah naj bi prav izum pralnega stroja povzročil večje družbene spremembe kot televizija. Predvsem ženske so bile osvobojene težaškega dela - kadi, v katerih se je kuhalo perilo, ribanja in neskončnega splakovanja, čisto in higienično manj oporečno perilo je postalo standard. "Tehnološki razvoj v pranju perila je nedvomno omogočil tudi razvoj zdravstvene stroke. Povečali sta se pretočnost in čistost perila v bolnišnicah," uvodoma pojasni Bojan Vračko, vodja oddelka za biomedicinsko tehniko v UKC Maribor.
Od kotlov do strojev in nato stop
Bolnišnica, ki je sedaj UKC Maribor, je bila ustanovljena leta 1799 še na Slomškovem trgu, a že po selitvi na sedanjo lokacijo je bila del cele organizacije tudi pralnica, ki je delovala v sedanjih prostorih inštituta za patofiziologijo medicinske fakultete - v nizki stavbi med infekcijo in internim oddelkom. V starih časih so bile tam še betonirane kadi, v katerih se je kuhalo perilo, ženske so ga ribale na velikih ribežnih in delavke so ga obešale na vrvi, da se je lepo posušilo. Od nekdaj je bil to ženski posel, in kot se pokaže čez cel proces, je tako še danes, ko so vrvi in kadi zamenjali velikanski stroji.
Leta 1978 se pralnica preseli na sedanjo lokacijo, takoj levo od glavnega vhoda v minimesto UKC. Takrat kupijo prvi večji pralni stroj, podoben današnjim, kjer perilo "leti noter" umazano in na drugi strani čisto ven. Olga Pučko, glavna vodička po sistemu pranja tekstila, hitro posreduje: "Ne, ne, takrat ni nič letelo. So kar nalagale ženske. Zdaj res leti, takrat pa ni, ena delavka je perilo z oddelkov nalagala v stroj. Takrat je bila ena pralna linija in po en likalni stroj za velike in en za male kose. Imeli smo še klasični stroj in to je bilo to. Osebno obleko za zaposlene pa se je likalo ročno - deset likaric z ročnimi likalniki. Navadnimi, ne takimi s paro kot danes."
Od generatorjev do oprane brisače
Sistem in procesi v celi ustanovi so neločljivo povezani, zdravstveni procesi namreč niso odvisni le od odlične diagnostike, operacij in zdravljenja, tudi ves podporni sistem v ozadju mora teči brezhibno, pravi Vračko, in seveda tudi oskrba s perilom - konstantno se mora odvajati umazano perilo in dostavljati čisto. "Da pralnica deluje, spet teče cela mašinerija - zagotavljati moramo paro v parnih generatorjih, ki so priključeni na plinovode in kjer se dodatno proizvajata še elektrika in toplota. Ne gre le za kogeneracijo, ampak za trigeneracijo. Za vse skupaj skrbi ekipa vzdrževalcev, ki skrbi za delovanje celega strojnega parka ob pralnici. Pravzaprav se v sistemu, ki ima 10.000 elementov starejšega datuma, kar naprej nekaj kvari."
Olga Pučko dopolni: "Stroji so iztrošeni, količine pa se večajo. Imamo dve pralni liniji, nekaj je klasičnih strojev, ki so novejši. Ampak osrčje sistema so pralne linije - 15 metrov dolgi stroji, ki izvržejo na tone osušenega perila." Vračko: "Zamislite si, da imate doma stroj iz leta 1991 - včasih bo zružil boben, crknil bo avtomat, kovina preperi, na koncu je preša, kjer se pod 200 atmosferami vse skupaj stisne, nato gre v sušilnik. Na vsakem od členov se lahko kaj zalomi."
Ključni so detergenti
Tudi logistika je zapletena - zaposleni denimo osebno obleko, plašč, srajco in hlače vrže v koš za umazano perilo in isto obleko dobi oprano nazaj v roke. Zaposlenih je 3600 in vsak dobi čez tri dni nazaj čisto obleko na najbližji od desetih razdelilnih lokacij.
- Na dan operejo šest do sedem ton perila.
- Perejo bolniško perilo pacientov, osebno obleko zaposlenih, ki je označena z imeni, in filter oblačila iz operacijskih dvoran in z drugih oddelkov.
- Osebne obleke je 200 kilogramov dnevno.
- Zaposlenih je 74, od tega jih 18 skrbi za razvoze, 28 ljudi dela v pralni hali, sortira enajst ljudi, pri izdaji pa delajo štiri delavke, za izdajo uniform skrbita dve delavki.
- Na dan zlikajo 3000 rjuh.
- Dve toni soli na mesec porabijo za pripravo vode.
Labirint hodnikov pod kampusom služi kot transportna pot za vse - bolnike, hrano, perilo, opremo. Ko vozniki električnih vozičkov ne razvažajo hrane, vozijo perilo. Vozičke, s katerih raztovorijo umazano perilo, pa vsakič strojno operejo.
Ekipa najprej sortira perilo po barvah in artiklih, sledijo pranje in likanje ter sortiranje po oddelkih. Je kateri od oddelkov bolj problematičen od drugih? Moja ekipa sogovornikov malo premisli in ne izpostavi nobenega oddelka posebej, zagotovo pa največ perila porabijo na intenzivnih oddelkih, kjer se zaposleni preoblačijo še večkrat kot na drugih oddelkih. Pri sortiranju oblačila skrbno pretresejo in najde se marsikaj, televizijski daljinci, medicinski instrumenti, telefoni, tudi denar, ravno ob našem obisku nekdo vztrajno kliče, ker išče izgubljeno kartico. "Vse, kar se išče, se po navadi najde pri nas."
Sortirano perilo stehtajo, napolnijo v vreče po 35 kilogramov in majhne gondole perila odpotujejo do pralnih strojev. Te linije so vodene računalniško. Delo je močno olajšala tudi modernizacija pralnih sredstev. "Od letos so vsa sredstva tekoča, nekoč je delavka prišla v službo ob štirih zjutraj, dve uri pred drugimi, in v kotlih zmešala detergent. Danes je sistem avtomatiziran s črpalkami, strogo sta določeni kvaliteta in sestava pralnih sredstev, dobavitelji pa morajo zadostiti standardom. Ko je kanister prazen, zadeva zatuli kot rešilec in zamenjamo ga s polnim," pravi Olga Pučko.
Perilo še vedno zanimivo
Perilo tudi izginja. Še vedno, čeprav so cene perila vse nižje. Nekaj ga gre s premestitvami bolnikov v druge bolnišnice, pri čemer velja dogovor, da ga vračajo. Včasih reševalci peljejo koga domov v bolnišnični pižami ... Brigita Muršec: "In včasih potem dobimo perilo vrnjeno tudi v kuverti. A vse se ne vrne, določen izpad je vedno, največkrat brisač in tetra plenic." Testirali so sledenje perila z značkami, a gre za relativno drago tehnično rešitev. Imajo pa marsikje že sledenje perila na tak način. In verjetno ga bodo s katero od izboljšanih verzij znova uvedli tudi v UKC.
Že na drugi strani stroja po dve likarici strežeta veliki zverini, ki rjuhe nato zlika. Brnijo ne le pralne linije, ampak stroji, ki jim sicer pravijo klasika, a vsak gospodinjski stroj bi bržkone dobil strašanski kompleks, če bi ga primerjali s katero od mašin na steroidih. Perejo na 60 stopinj, le bele uniforme na 90. Učinkovitost namreč namesto temperature zagotavljajo pralna sredstva in ne temperatura. Okoljska senzorika seveda ponudi avtomatsko vprašanje - kako pa je z odpadno vodo? Ta je dovolj čista, da izpolnjuje vse mejne vrednosti vključno s fosforjem, še največja težava je toplota vode, zato jo morajo pred izpustom v kanalizacijo ohladiti.
Najtrdovratnejši madež je ...
Del sistema je tudi šivalnica, kjer pretežno popravljajo perilo in oblačila, včasih kaj razširijo, ko kdo zraste, ali kaj zožijo. Cel sistem in proces pranja je vzpostavila nekdanja sodelavka Marjanca Vrtin, ki se je vsi spominjajo s spoštovanjem in naklonjenostjo. "Ti procesi so res nastavljeni tako dobro in robustno, da potekajo brez večjih izpadov. UKC Maribor namreč vzdrži le en dan brez pralnice, samo enkrat se je zgodilo, da so morali perilo voziti v komercialno pralnico. Na dnevnem redu so okvare, a z organizacijo se procesi prilagodijo, ostane druga linija in takrat se uvede izmensko delo. In redko so zapleti, ljudje so res požrtvovalni. V kakšnem drugem delovnem okolju bi morda kdo rekel, da je njegov delovnik mimo, in šel domov. Tukaj se to ne more zgoditi. Vedno rešimo tehnični problem, a vedno so v prvi liniji ljudje."
Poleti so temperature nevzdržne, ko delajo pri 37 stopnjah, že zjutraj je vroče, zato poleti začnejo delati prej, delajo tudi v soboto, popoldan in v nedeljo pa so vzpostavljena dežurstva predvsem zaradi izdaje svežega perila, če ga na kakšnem oddelku zmanjka.
Na koncu procesa je skladišče neskončnih polic sveže zlikanih rjuh, plenic, oblačil, brisač. Če je prvi del s kupi umazanega perila nočna mora vsakega gospodinjstva, je sobana z lepo zloženimi kosi nekako sanjska in dišeča. Od tod perilo spet začenja nov krog po bolnišnici.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
