Andreja Kutin
Planinci so trdno odločeni, da v pohorsko naravo vetrne elektrarne ne sodijo pa tudi da se bodo zoperstavili vsem poizkusom umeščanja vetrnic na Pohorje. Tudi zato je konec tedna Planinsko društvo Slovenska Bistrica priredilo že drugi pohod proti vetrnicam na Pohorju. Z zavrnitvijo vloge za gradbeno dovoljenje za postavitev vetrnic na območju Areha in Treh kraljev, ki jo je ministrstvo za naravne vire izdalo investitorju Energije na veter, namreč prostorskih pobud za območje Pohorja še ni konec. Nazadnje je Civilno iniciativo Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, ki jo podpirajo tudi planinci, presenetila vest o umeščanju 86 vetrnic na območje Pohorja.
"Informacije curljajo počasi," pravi Barbara Frešer, predsednica Planinskega društva Slovenska Bistrica, ter: "Če bi govorila v prispodobah, bi rekla, da traja vojna proti vetrnim elektrarnam. Nekaj bitk je dobljenih, kar je zagotovo pozitivno, a glede na dogajanje, interes, pritisk in informacije, ki curljajo, smo prepričani, da na Pohorje definitivno želijo umestiti vetrne elektrarne. In mi se bomo kot varuhi narave zavzemali, da jih tukaj ne bo. Tukaj so še druga društva, proti so lokalna skupnost, občina in službe, ki odločajo o tem." Kaj je glavni razlog za nasprotovanje? "Jaz bi rekla, da je to pitna voda. Pohorje je prepleteno z vodnim ožiljem, je naravovarstveno območje in s takimi grobimi posegi spremeniš vodotoke, vodno ožilje. Pohorski gozdovi pa nas tudi ščitijo pred vremenskimi vplivi, le dve tako veliki strnjeni gozdni območji imamo v Sloveniji, zato je Pohorje zelo pomembno tudi zaradi biotske raznovrstnosti."
Naslednji teden tudi uradno - Regijski park Pohorje bo
Preden so se planinci podali na pot od planinskega doma na Treh kraljih do Črnega jezera, jih je nagovoril tudi Andrej Grmovšek iz mariborske enote Zavoda za varstvo narave, kjer bodo kmalu tudi uradno pričeli ustanavljati Regijski park Pohorje, ki bo imel vstopno točko prav na Treh kraljih: "Upam, da vas bom čez teden dni lahko pozdravil v imenu upravljavca Regijskega parka Pohorje. Zavod RS za varstvo narave se je trudil, se trudi in se bo trudil za ohranjanje narave Pohorja, ki je eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji in zelo pomembno območje tudi v evropskem okviru. Del Pohorja je bil predlagan za zavarovanje že pred 104 leti."
Soustanoviteljice - občine Mislinja, Vitanje, Zreče, Lovrenc na Pohorju - so že potrdile odlok, s katerim ustanavljajo regijski park, v prihodnjem tednu pa bodo o tem odločali še občinski svetniki v Rušah in Slovenski Bistrici. "Prepričan sem, da bodo podprli ustanovitev parka, ki ga podpira najširši krog deležnikov Pohorja. S tem bomo zavarovali ovršje, naravovarstveno najpomembnejši del, pred vsemi posegi, ki bi lahko okrnili naravo Pohorja, hkrati pa bomo dobili aktivnega upravljavca, ki bo skrbel za naravo in podpiral sonaravni razvoj zalednega območja parka," je dodal Grmovšek. V prvih letih delovanja bo upravljanje prevzel zavod za varstvo narave.
Slabe izkušnje
Uroš Petek iz Civilne iniciative za Pohorje brez vetrnih elektrarn je popisal delo iniciative zadnjih štirih let, ko se je za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev 56 vetrnic potegovalo podjetje Energija na veter, a je ministrstvo za naravne vire in prostor nedavno zavrnilo njihovo vlogo. Rok za pritožbo na odločitev ministrstva se izteka, na ministrstvu so odgovorili, da se podjetje do petka na odločitev ni pritožilo.
A izkušnje domačinov, ki so ostale iz slednje epizode, so slabe, pravi Petek: "Po vseh teh letih lahko trdim, da gre le za denar, ne pa razogljičenje ali reševanje planeta."
Ministrstvo: Osnutek pobude je še v fazi usklajevanja
Kakšno je ozadje novih načrtov o postavitvi 86 vetrnic na območje Pohorja? Gre za osnutek pobude državnega prostorskega načrta (DPN), ki jo je podalo ministrstvo za podnebje, okolje in energijo, odgovarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor: "Osnutek pobude za DPN za vetrne elektrarne na območju Pohorja je v usklajevanju znotraj ministrstva za naravne vire in prostor ter s pobudnikom, ministrstvom za okolje, podnebje in energijo. Po uskladitvi mora biti pobuda popolna in utemeljena, nato jo je mogoče javno objaviti v prostorskem informacijskem sistemu in s tem predstaviti javnosti. Postopek priprave DPN se prične šele z javno objavo pobude za DPN."
