Mesec in pol sta veliki ujedi, predstavnici naših najredkejših orlov, okrevali na Muti, pri specialistu za zdravljenje prostoživečih živali dr. Zlatku Golobu. Prišli sta v klavrnem stanju, vsaj dva dneva sta obnemogli ptici ležali v gnojevki, ki so jo v tistem obdobju kmetje v obilici zlivali po poljih okoli zadrževalnika Medvedce na Pragerskem. Starejši orel je imel hudo poškodovano trebušno votlino, obe ptici pa sta bili obnemogli, verjetno bi, če ju ne bi 17. marca našli tamkajšnji lovci in nato ujela člana Društva za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS), poginili.
Izstopala je zastrupitev s cinkom
"Mlajši orel je še bil sposoben gibanja, starejši sploh ne," pripoveduje ornitolog Tilen Basle. "Pri sprejemu sta bila tik pred poginom. Imela sta akutno mišično oslabljenost in oba sta bila hudo onesnažena z gnojevko. Še isti večer smo skupaj z veterinarsko fakulteto oskrbeli ptiča, opravili smo tudi številne preiskave in našli kar nekaj patogenov, ki smo jih tekom zdravljenja odstranili iz organizma. Naredili smo tudi test na težke kovine, ki je pokazal kronično nalaganje težkih kovin, belorepci so namreč na vrhu prehranjevalne verige in s hranjenjem kopičijo težke kovine v organih, izstopala pa je zastrupitev s cinkom," pove Golob.
Številni neraziskani pogini
Prav veliko dvoma o tem, da sta ptici v dobri kondiciji, ni bilo, a kljub temu je prvi polet vsem navzočim za trenutek pobral sapo, orla pa sta si hitro poiskala družbo para, ki že gnezdi tukaj. Srečen konec. Za sedaj. Markantna petkilogramska belorepca sta namreč prav zaradi velikosti in svoje markantnosti med redkimi pticami, ki imajo srečo, da se zanje zavzame cela serija strokovnjakov, in dobila sta drugo priložnost. Večina ptic tiho pomlad dočaka precej bolj neopazno. Primerov zastrupitev oziroma nepojasnjenih poginov ptic je pri nas veliko, najverjetneje pa gre odgovor na uganko iskati v intenzivnem kmetijstvu. Pogini ptic so namreč znak, da je z okoljem nekaj narobe.
"Gre za problematiko strupov v kmetijstvu in ptice bi nam morale biti strašljiv bioindikator"
Denarja za analize pa zmanjka
Zakaj se raziskave vzrokov poginov pravzaprav nikoli ne zaključijo? "Predvsem, ker ni dovolj volje, pa tudi zaradi pomanjkanja ustreznih služb. Imamo dober veterinarski inštitut in ob poginu galebov so dobro reagirali, a vzroka niso našli. Ostane samo tujina, toda seveda to stane. A voljo za te raziskave bi država morala imeti, saj gre za okolje, v katerem živimo tudi ljudje," meni Basle.
Indikatorji narave in indikatorji družbe
Gre za zelo redko vrsto ptice, v Sloveniji je od osem do enajst gnezdečih parov, orel kačar in planinski orel sta številnejša od belorepca, ravninske vrste, ki je vezana na vodne habitate. "Gre za problematiko strupov v kmetijstvu in ptice bi nam morale biti strašljiv bioindikator. Ne nazadnje so to strupi, ki ubijajo tudi nas. Ptice nastradajo prve, mi smo bolj trdoživi. Je pa vzroke teh zastrupitev zelo težko poiskati. Interesa državnih institucij ni, entuziastične organizacije pa pesti pomanjkanje denarja," pa meni Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog pri DOPPS.
