Jon Knez
Sinoči se je v sklopu Festivala Lent pričel tradicionalni, že 36. Folkart. Letos na njem nastopajo folklorne skupine iz Črne gore, Indije, Južne Koreje, Nove Zelandije, Paname, Portugalske in domačini - Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora. Še preden so se ob 21. uri zvrstili na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja, so malo pred 20. uro krenili od Sodnega stolpa po lentovski promenadi v povorki in se predstavljali mimoidočim. Sprehodili so se še po mestnih ulicah do Trga Leona Štuklja vse do osrednjega prizorišča, kjer so nato nastopili na odru in tako odprli letošnji Folkart.
Vse skupine so sinoči vsaka na svoj način, s svojim tradicionalnim plesom navdušile. Prava paša za oči so bili za naše okolje nekoliko bolj izstopajoči nastopi indijske, panamske in južnokorejske skupine ter seveda Maorov, ki so najprej izvedli bolj borbeno, nato še nežno pesem.
Producentka Folkarta Alenka Klemenčič je povedala, da se skupine predstavljajo z različnimi nastopi od izraznega plesa do pevsko-plesnih nastopov. "Sploh skupine z Balkana večinoma pojejo in plešejo. Črnogorci so izjemni pevci, gojijo svojo kulturo. Izjemno je opazovati njihovo energijo. Čudovito pojejo tudi Maori z Nove Zelandije. Nekaj posebnega je njihov izrazni ples. Saj vsi poznamo njihov bojni ples haka, ampak ne gre le za bojni ples. Že res, da so ga uporabljali za zastraševanje nasprotnikov, Maori so bili znani kot krvoločni borci, ampak s plesom izražajo tudi dobrodošlico, naklonjenost in spoštovanje. Tudi njihove tetovaže imajo vsaka svoj pomen. Njihova umetnost poslikave telesa se imenuje tamoko. Maori bi morali na Folkartu gostovati že 2020, pa je vse odpadlo zaradi kovida," je mama Folkarta, kakor jo kličejo kolegi, predstavila letošnje nastopajoče.
O programu sogovornica sicer razmišlja že nekaj let vnaprej. Najprej razmisli, koga sploh lahko pripeljejo na festival. "Želim si pripeljati Inuite, aboridžine. A to je misija nemogoče. Zaradi politične situacije je zaprt ves ruski bazen. Pa so tam vrhunske skupine, ki smo jih že gostili. Veliko je pogojeno s politično situacijo v svetu. Pravzaprav z vsem. Ko je pred leti izbruhnil vulkan na Islandiji, so odpadle tri skupine. Če bi se to zgodilo letos, bi bila praktično ob ves program. Ko so v ponedeljek zvečer vsi prispeli v Maribor, sem bila pomirjena. Si pa evropski folklorni festivali med seboj pomagamo. Če želimo kakšno eksotično skupino pripeljati v Maribor, ji moramo urediti evropsko turnejo, sicer se ji ne splača priti. Kubanci recimo pridejo v Evropo za tri do štiri mesece," pove.
Skupine so tradicionalno nastanjene v dijaškem domu Lizike Jančar. Njihovi vodiči so člani KUD Študent, ki tudi skrbijo za dobro vzdušje in da je vse v redu. "Oder in tehniko imamo vrhunsko, čeprav je Trg Leona Štuklja za folkloro popolnoma neprimeren. Vodja argentinske skupine Gran Ballet Argentino, ki je mercedes med folkloristi, me vsakič, ko se pogovarjava, vpraša, kdaj bomo spet imeli plavajoči oder. Folkloristi tu zares uživajo, publika je fantastična. Zvečer imajo skupine med seboj animacijske večere, medsebojno se učijo plesov. Folkart je, brez lažne skromnosti, v tem svetu tako poznan, da ko dobi katera skupina vabilo, naredi vse, da lahko pride. Smo na folklornem zemljevidu in bisere svetovne kulturne dediščine dobimo praktično na domače dvorišče," je še povedala Alenka Klemenčič in o pomenu folklore in kulture strnila: "Skupine se predvsem predstavljajo z izraznimi plesi, ki tvorijo bogato, nesnovno kulturno dediščino, na kateri je zgrajen obstoj slehernega naroda. Tega se vse premalo zavedamo. Kultura je sredstvo, da narod ohrani svojo narodno identiteto. Vsak običaj, ki so nam ga zapustili predniki, ima nek svoj pomen."
Folkart bo naslednje dni potekal v mestu, na Glavnem trgu (vsak dan ob 11. in 18.. uri), v Art kampu in tudi v Europarku. Skupine bodo gostovale tudi v okoliških krajih. Zaključek bo zadnji dan Festivala Lent, v soboto, 29. junija, ob 21. uri na Glavnem odru. Več informacij o nastopih tukaj.
