Damijan Toplak
Na sobotni slovesnosti v spomin na 23. maj 1991, ko je v Pekrah prišlo do napetosti med Jugoslovansko ljudsko obrambo (JLA) in Teritorialno obrambo (TO), predhodnico Slovenske vojske, ko se je usposabljala prva generacija vojakov v samostojni Sloveniji, pa se je na srečo končalo brez prelivanja krvi, so se zbrani spomnili dogodkov izpred zdaj že 33 let. Mariborski župan Saša Arsenovič je izpostavil pomembno vlogo takratnega lokalnega prebivalstva iz Peker in iz celotnega Maribora, ki so stopili v bran slovenskim vojakom, obkoljenim od JLA. Po njegovem je takratni dogodek simbol združenega slovenskega boja, zato bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da tako slovesnost kot pohod, ki je tudi tokrat potekal pred večernim dogodkom, (pri)dobita pomen. Ne nekaj deset, zbrati se mora vsaj tisoč pohodnikov, saj gre za spomin na dogodke, ki so bili pomembni in morebiti celo odločilni v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, s tem pa tudi za nacionalni pomen spomina na te dogodke, je menil Arsenovič.
Župana veseli, da je bil pred dnevi prav v Mariboru Dan Slovenske vojske, ki ima tudi največ vojakov prav iz Maribora v svojih sestavah, v smeri decentralizacije pa bi po njegovem moralo biti še več takšnih dogodkov v mestu. "Po ruskem napadu na Ukrajino so se stvari močno spremenile in zgolj članstvo v EU in Natu ni dovoljšnje zagotovilo za (trajni) mir v Sloveniji. Tudi med mlajšimi je veliko stahov tako za njihovo življenje kot za njihovo prihodnost. Da bo pa tudi naša država na polno zaživela, je treba storiti več za regionalni razvoj, da bodo ljudje želeli ostati v lokalnem okolju, ne pa da bodo zaposlitve iskali v Ljubljani ali v tujini. Mejimo na peto najbolj razvito regijo v EU, ki potrebuje naše kadre za lastni razvoj, zato je še toliko večji izziv naše kadre zadržati v Mariboru in okolici," tako župan Arsenovič.
Častni občan Maribora in slavnostni govornik Rudolf Moge, 16 let tudi sam državnozborski poslanec, pa je bil kritičen, ker poslanci ne sprejmejo ustreznega zakona o pokrajinah, četudi 143. člen ustave vse od leta 2006 narekuje, da bi morali to storiti, pa tudi sedanja predsednica in nekdanji predsednik države z državnim svetom na čelu pritiskajo na državni zbor, da sprejme čim prej tak zakon, ki bi nato omogočil bolj decentraliziran razvoj slovenske države. Moge je povedal, da je tudi sam pisal predsednikom poslanskih skupin, a do zdaj ni prejel odgovora niti od enega, kar po njegovem kaže na centralističen način vodenja političnih strank. "Cerkev je za obvladovanje svojega teritorija tega razdelila na župnije, škofije in kurijo, vse naše sosede pa državo na drugem nivoju na dežele, regije ali županije, in te potem odločajo o njihovem razvoju. Le v Sloveniji še vedno ni tako. Zato bi morali Slovenijo razdeliti na dve pokrajini, Severovzhodje in Jugozahodje, ter na dvanajst okrajev, kot tudi predlaga Prešernov nagrajenec Andrej Brvar. Vse to se kaže v zdravstvu, šolstvu in pri drugih segmentih države, saj stroga centralistična ureditev ne daje možnosti sprememb in vključitve ljudi za reševanje problemov," je bil v nagovoru oster Moge.
Moge je spomnil tudi na čudno vlogo Evropske komisije, ECB in Banke Slovenije, ki so v Sloveniji kot edini državi v EU poskrbeli za izbris približno 100 tisoč nekdanjih delničarjev slovenskih bank, zadeva pa ni še danes ustrezno (raz)rešena. "Še več, od lanskih 1,1 milijarde evrov dobička bank v Sloveniji jih 900 milijonov evrov pripada tujim lastnikom, le 200 milijonov evrov pa slovenski državi in državljanom. Omenjeni dobiček pa je bil v veliki meri ustvarjen s skoraj ničelnimi obrestnimi merami na 26 milijard depozitov naših varčevalcev v bankah. Pri mnogih podjetjih v tuji lasti pa se dobiček plačuje v davčnih oazah po enodstotni in ne 19-odstotni stopnji, tako da slovenski državi razumljivo primanjkuje sredstev za proračun in za plače zaposlenih v javnem sektorju, tudi za zdravnike," ugotavlja letošnji slavnostni govornik ob spominu na pekrske dogodke.
Prireditev, ki jo je vodila Brigita Petric, je s pesmimi pokojnih Rudolfa Maistra (te je uglasbil Jure Ivanušič) in pa Jožeta Privška obogatil Ženski pevski zbor Glasbena matica z zborovodkinjo Zsuszo Budavari Novak. Omeniti velja še pohodnike, ki so od Peker do kadetnice in nazaj do Peker prehodili skoraj desetkilometrsko pot, pa tudi številne Mariborčane in okoličane, ki so si skozi ves dan ogledovali Vojašnico generala Maistra na dnevu odprtih vrat.
