Mestna občina Maribor je s slovesnostjo obeležila spominski dan ob obletnici prenosa škofijskega sedeža v Maribor. S slovesnostjo, ki je potekala v Viteški dvorani mariborskega gradu, so se spomnili pomembnega dogodka, ki je zaznamoval mariborsko mestno zgodovino. Povezovalec programa, zgodovinar in novinar Stane Kocutar, je uvodoma predstavil zgodovinski pomen škofa Antona Martina Slomška. Povzel je besede literarnega zgodovinarja dr. Franceta Kidriča, ki je Slomška označil za največjega slovenskega škofa za slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom. Nadalje je citiral besede teologa in zgodovinarja dr. Franca Kovačiča, osrednje osebnosti znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja, ki je zapisal, da je bil prenos škofije v Maribor čin krščanske pravičnosti.
"Prenos škofijskega sedeža v Maribor je Slovence na Štajerskem združil v enotno škofijo"
Zbrane je nagovoril tudi mariborski župan Saša Arsenovič. V govoru je dejal, da so za velika dejanja potrebni vizija, odločnost, pogum in predvsem povezanost okolja. "Imam občutek, da se moramo tudi danes v državi med seboj povezati in se zavedati, da je sever Slovenije, za katerega so se v preteklosti mnogi borili, ekonomsko izjemno izpostavljen. Zelo sem vesel, da smo v mestu z občino povezali tako gospodarstvo kot univerzo. Skupaj gremo višje, tja, kamor si vsi zaslužimo," je še dejal župan.
Slavnostni govornik, teolog dr. Vinko Avguštin Škafar, je v govoru predstavil zgodovinsko ozadje prenosa škofije. "Prenos škofijskega sedeža v Maribor je Slovence na Štajerskem združil v enotno škofijo. To je prineslo tudi druge ugodnosti. Kmalu so bile v Mariboru ustanovljene prve visoke šole," je dejal in dodal, da bi bilo v Mariboru po prvi svetovni vojni veliko težje vzpostaviti slovenstvo, če ne bi imeli lastne škofije. "Veliko težje bi pristopili k državi in kasneje Kraljevini SHS," je še povedal.
(foto: Igor Napast)
Kot najbolj zaslužna za mesto Maribor je izpostavil škofa Slomška in generala Rudolfa Maistra. "Mestne zgodovine ni možno pisati brez njiju," je poudaril Avguštin Škafar. Kot pomemben mejnik je izpostavil še dogodek izpred 22 let, ko je takratni papež Janez Pavel II. Slomška razglasil za blaženega. "Gre za velik dan. Takrat je bila Slovenija znova na svetovnem zemljevidu," je dejal.
4. septembra 1859 je takratni lavantinski škof Anton Martin Slomšek dosegel, da se je sedež škofije prenesel iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. S tem je dosegel preureditev škofijskih meja in selitev sedeža je bila ena od pomembnih in daljnosežnih odločitev. V kasnejših letih je potekala še nova razmejitev škofij na Koroškem in Štajerskem. Leta 1924 je Vatikan izločil lavantinsko škofijo iz salzburške metropolije in jo neposredno podredil sebi. Leta 2006 se je mariborska škofija razdelila na tri dele, Celje, Mursko Soboto in Maribor. Slednja se je preoblikovala v nadškofijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
