Jana Juvan
Svet zavoda UKC Maribor je potrdil finančni načrt za letošnje leto, ki je vreden dobrih 300 milijonov evrov, kar je za 1,4 odstotka manj od doseženega poslovanja v lanskem letu. To je eden močnejših proračunov bolnišnice v njeni zgodovini. V njem načrtujejo tudi precej pomembnih investicij - od dokončne preselitve pljučnega oddelka in nove infekcijske klinike do širitve onkologije, ki so jo prav tako "požegnali" na današnji tretji redni seji sveta v tej sestavi.
Na pobudo Andreja Šauperla bodo predlagali tudi prenovo inštituta za rehabilitacijsko medicino, ki deluje v zelo dotrajanih prostorih. Temu bodo namenili 300.000 evrov. Direktor UKC Maribor dr. Anton Crnjac je sicer napovedal, da bo fizioterapija v nekaj letih dobila nove prostore, in sicer v sklopu načrtovanega velikega projekta poliklinike. O projektu še ni želel podrobneje govoriti, z njim naj bi svetnike seznanil na prihodnji seji, namignil je le, da so pogovori z ministrstvom za zdravje o tem "intenzivni". Izpostavil je, da bi to rešilo marsikatero prostorsko težavo v UKC Maribor. Dela te težave, kot smo slišali na seji, jim ni uspelo rešiti z neuspelim nakupom poslovnih prostorov v Ljubljanski ulici, saj je šlo za javno zbiranje ponudb in jih je konkurenca "eliminirala" - UKC je namreč o ceni, ki jo bodo ponudili, razpravljal na eni od sej.
70 odstotkov pacientov čaka nedopustno dolgo
Priliv pacientov je trenutno za 40 odstotkov večji od realizacije, so povedali na seji sveta UKC Maribor. Na zadnji dan lanskega leta pa je bilo v UKC Maribor skoraj 57 tisoč nezaključenih pacientov. Torej takih, ki so jim preložili termin - gre za paciente s stopnjo nujnosti hitro in redno. Kot je znano, so operacije odpadale zaradi epidemije, še zdaj opravljajo le okoli 40-50 odstotkov programa, kot je znova povedal Matjaž Vogrin. Pomenljivo je tudi, da je na prvo zdravstveno storitev konec leta čakalo kar 38.405 pacientov, od tega skoraj 70 odstotkov preko dopustne čakalne dobe. V primerjavi z letom 2020 se je število čakajočih s stopnjo nujnosti zelo hitro povečalo za kar 51 odstotkov. Del tega gre pripisati pogostejšim napotitvam s to stopnjo nujnosti, kot je vodstvo UKC že večkrat opozorilo. Zaradi slabše dostopnosti zdravstva naj bi se več zdravnikov odločalo za to stopnjo napotnice, da bi njihovi pacienti vendarle prišli do storitve.
So pa potrdili dokumentacijo za kar nekaj pomembnih investicij. Kot rečeno, za širitev onkologije, ki je vredna okoli 57 milijonov evrov, pri čemer večinoma računajo na prispevek ministrstva. Ideja je, da bi obstoječo zgradbo nadgradili za tri etaže in v kleti dogradili še dva tako imenovana bunkerja, v katerih potekajo obsevanja. Ob stavbi pa bi zgradili še en stolpič, v katerega bi se selila tudi hematološka dejavnost. Tako bi bila onkologija kot nekakšna zaključena celota, je dejal Crnjac, ki predvideva, da bi dela začeli že pred poletjem. "To bo izreden dogodek za celotno Slovenijo. Prevladalo je razumevanje, da je onkološka dejavnost v UKC pomembna. Pokrivamo 40 odstotkov onkoloških bolnikov v državi," je izpostavil.
Letos načrtujejo okoli 500 operacij na srcu
Robot, lekarna, nova intenziva
V UKC si želijo nabaviti tudi robotski sistem za minimalno invazivne robotsko asistirane kirurške posege, vreden 3,3 milijona evrov. Za nabavo bodo prosili ministrstvo, če ne bodo uspešni, tako je napovedal strokovni direktor dr. Matjaž Vogrin, ga bodo plačali iz lastnih sredstev. Kot je na seji pojasnil dr. Niko Kavčič, predstojnik urologije, te robote v medicini uporabljajo že od leta 2000. Od leta 2010 ga imajo tudi v Celju, od 2018. v UKC Ljubljana. In prav v ti dve bolnišnici odhaja veliko pacientov, ki bi jih sicer lahko zdravili v Mariboru, je dejal Kavčič. Prednost robota naj bi bila v tem, da so inštrumenti gibljivi v vseh smereh za razliko od laparoskopskih inštrumentov. Po posegu naj bi bilo manj bolečine, pacient izgubi manj krvi izgubi, hitrejše je okrevanje in je zato krajša tudi bolniška, je naštel. Zato je kar šest klinik v UKC izkazalo interes, da bi ga uporabljalo - poleg urologije bi ga lahko uporabljali še v ginekologiji, abdominalni in splošni kirurgiji, kardiokirurgiji in na ORL.
Iščejo novega strokovnega direktorja
Potrdili so tudi DIIP za ureditev centralne lekarne UKC Maribor, investicija je vredna 5,66 milijona evrov. Pa tudi dokumentacijo za ustanovitev samostojne kardiokirurške intenzivne terapije v višini 2,86 milijona evrov. Vogrin je pri tem povedal, da načrtujejo okoli 500 operacij na srcu, kar je bistveno povečano, saj želijo skrajšati čakalne dobe na tem področju. Prav število intenzivnih postelj je bilo prej ozko grlo pri izvajanju teh operacij in da so se čakalne dobe podaljševale, je povedal Vogrin. Crnjac ga je dopolnil, da je praksa po svetu takšna, da ima kardiokirurgija svoje intenzivne prostore. Načrtujejo tudi 20 dodatnih intenzivnih postelj za interno kliniko in nevrologijo, umestiti jih nameravajo v zgradbo nove infekcijske klinike, ki jo bodo začeli graditi prihodnje leto.
Svet zavoda je sprožil tudi postopek za izbiro novega strokovnega direktorja, 20. aprila Vogrinu namreč poteče mandat. V naslednjih dneh bodo tako javno razpisali delovno mesto, na katero se bodo lahko v desetih dneh prijavili kandidati. Prijave bo pregledala razpisna komisija, ki jo sestavljajo Zdravko Luketič, Luka Kolarič in Helena Kujundžić Lukaček.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
