Jana Juvan
"Saj znate italijansko?" se je pošalila Tanja Lužar pred pričetkom uvodne predstave Všeč mi je italijanskega gledališča Teatro al Quadrato. Nato pa nadebudnemu občinstvu, kjer so jo spomnili, da so iz Slovenije, povedala vse tri italijanske besede, ki jih morajo poznati - si, no in cin cin.
V zunanjem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor so tako odprli 35. festival Poletni lutkovni pristan, ki bo trajal tri vikende vse do pričetka šolskega leta.
Festival je priložnost, da si ogledamo tudi predstave tujih ustvarjalcev. Do konca februarja se na festival namreč prijavljajo lutkarji z vseh koncev, med katerimi je mariborski festival precej priznan, pove Tanja Lužar, ki ima zato kot direktorica festivala veliko izbire, da lahko na oder ob Lentu povabi res najbolj primerne. Kot zanimivost pove, da imajo Indijci velik interes nastopati pri njih, a niso najbolj primerni, ker imajo zelo specifični način izražanja, pa tudi veliko besedila v predstavah, kar pomeni oviro za razumevanje pri publiki, stari povprečno tri leta. "Izbiramo predvsem takšne, ki imajo malo besedila, kot današnja. Če ima predstava več besedila, pa pred začetkom pripravimo kratko vsebino, v kateri pojasnimo toliko, da jo lahko potem nemoteno spremljajo," pojasni Tanja Lužar, ki včasih dobre predstave vidi tudi na tujih odrih in jih nato povabi v gostovanje. Zmeraj pa dajo priložnost slovenskim, tudi nevladnikom, ki se ukvarjajo z lutkarsko umetnostjo.
Od marionet do gliv
Ob še eni italijanski uprizoritvi bo letos možno videti še 16 uprizoritev slovenskih, finskih, slovaških, madžarskih in francoskih lutkarjev. Izbor je takšen, da pokrije različne starostne skupine publike, zajema pa tudi različne lutkovne tehnologije. "Imamo klasične češke marionete, ki jih lutkar vodi ob sebi, pa tudi lutko ježka, ki so jo vzgojili iz gliv," pove Tanja Lužar. Po predstavi s to "živo lutko" bo tudi pogovor, v katerem bodo pojasnili, kako so te glive sploh nastale.
Tanja Lužar je spomnila, da je prav festivalski ogled predstav dobra priložnost za najmlajše, da prvič pridejo v stik z gledališčem. Ozračje je sproščeno, ker so predstave zunaj, ni teme, ob nedeljah ob 18. uri bodo uprizoritve celo v parku, saj sodelujejo tudi z Art kampom, kamišibaj in ustvarjalne delavnice bodo znova na Mariborskem otoku, ustvarjali pa bodo tudi pred Umetnostno galerijo Maribor. Znova se na ulice prenovljenega Lenta vrača tudi interaktivna zvočna pot Potepini.
Kdo dobi zlato žirafo?
Velja spomniti, da je prehranjevanje in razgrajanje ter skakanje na oder kljub poletnemu vzdušju moteče tako za ustvarjalce kot preostale gledalce, a uspejo lutkovne hostese najbolj razigrane gledalce nežno pospremiti nazaj na mehka sedišča v prvih vrstah.
Ali je bila italijanska zgodba v belem prostoru, kjer je vse mogoče in se lahko pojavijo tudi barve, otrokom res všeč, so po ogledu predstave preverili z anketo. Malčki se prelevijo v žirijo in predstavi podelijo zvezdice. Ob koncu festivala bodo razglasili, katero predstavo je otroška žirija izbrala kot najboljšo, tej bodo podelili zlato žirafo, saj je prav žirafa kot žival z najdaljšim vratom simbol tega najdaljšega lutkarskega festivala pri nas.
