Sin diplomata iz Benina se je prvič iz Afrike selil v Kanado, kjer je oče delal pet let, njegova naslednja destinacija je bila Rusija, kjer je nato Cocou Marius Mensah študiral mednarodno pravo in leta 2015 tudi doktoriral. V Rusiji je spoznal Mariborčanko in pot ga je kljub drugačnim načrtom zanesla v Slovenijo. Specializiral se je za trajnostni razvoj, na Pravni fakulteti v Mariboru pa zdaj s sodelavko, izredno profesorico Tjašo Ivanc zaključuje projekt o pravu in zelenem turizmu v vinorodnih regijah v Sloveniji, tudi Mariboru z okolico. V tem projektu je v ospredju najstarejša trta na svetu, saj raziskovalci s Pravne fakultete Univerze v Mariboru analizirajo pravne možnosti, da bi Stara trta z Lenta nekoč postala dediščina pod okriljem Unesca.
Z Mensahom smo se srečali v Hi Ko Fi-ju v Tyrševi ulici, blizu njegovega delovnega mesta. Naročil si je vodo, ker je kavo pred tem že pil. V Beninu, od koder prihaja, bi si prej kot kavo naročil čaj, vodo, palmovo vino ali sok. V Mariboru ne gre pogosto na pijačo, ker ima družino z majhnima otrokoma, skupaj po službi obiščejo park ali se sproščajo v katerem drugem delu mesta. Če gre v restavracijo, z veseljem naroči bokal vina. "Jem in pijem vse, slovenska hrana mi je všeč. Le žganci niso moja najljubša hrana," se široko nasmeji Beninčan, ki živi v Smetanovi ulici.
Te dni Društvo Afričanov Maribor organizira teden Afrike v Mariboru. Zakaj?
"V preteklosti je bil podoben dogodek vedno v Ljubljani. Ministrstvo za zunanje zadeve je organiziralo tudi okrogle mize, povabilo goste in podobno. Povabili so me kot moderatorja, govoril sem tudi o pravnih tematikah. Zaradi pandemije je bil dogodek lani le online. Letos pa smo razmišljali, da bi kaj takega priredili v Mariboru. Želeli smo vključiti kulturo, šport, zabavo, poslovni vidik ... V Sloveniji sicer ni veliko ljudi iz Afrike, v Mariboru nas je dobrih trideset, a integracija je zelo pomembna. Predvsem za naše otroke, ki so tukaj rojeni, pa za otroke, ki so jih iz Afrike posvojili Slovenke in Slovenci. Čas je, da pokažemo našo kulturo, tradicijo in da se integriramo. Veliko ljudi v Mariboru in Sloveniji Afrike ne pozna dobro. Za njih je to nekaj, kar vidijo po televiziji. Mnogi Afriko povezujejo z negativnimi stvarmi, da je tam veliko slabega, vojn ipd. Ja, tudi to je Afrika, a hkrati je tudi veliko pozitivnega, vesela celina, kjer živijo dobri ljudje. Radi bi sodelovali z drugimi državami in celinami, tudi s Slovenijo. Zgodi se, da nas ljudje gledajo in bi se želeli pogovarjati z nami, pa ne vedo, kaj bi vprašali ali kako bi govorili. S tednom Afrike začnemo dialog in sodelovanje. Skupaj lahko razvijamo Maribor."
Pester program ste pripravili.
"Najprej imamo danes nogometno tekmo z Radiem Si. Upam, da bomo zmagali. Smo že imeli trening. (smeh) V petek imamo okroglo mizo o poslovnih priložnostih v Afriki, ki jo bom vodil. V soboto v Mestnem parku pripravljamo afriške igre za otroke, ki jih organizira društvo Afričanov Maribor. Ta teden potekajo tudi koncerti in plesne delavnice za otroke in odrasle. V nedeljo bo ob nogometnem igrišču na Taboru še afriška zabava. Upam, da ne bo deževalo."
Kakšne so poslovne priložnosti v Afriki za mariborske podjetnice in podjetnike?
"Ko sem prišel v Slovenijo, so me pogosto povabili na poslovne dogodke, predvsem v Ljubljani. Poznam kar nekaj podjetnikov, ki bi želeli investirati v Afriki. Leta 2013 je neki slovenski podjetnik želel investirati v Maliju, rekel sem mu, da ni pravi čas za to, ker sem vedel, da stanje v državi ni stabilno. Takrat sem mu rekel, naj počaka in da mu bom povedal, kdaj bo pravi trenutek. Ni me poslušal in vse je izgubil. V Sloveniji so ljudje, ki želijo vlagati, a ne vedo, kdaj in kam investirati. Potrebujejo specialiste, ki jim lahko pomagajo in imajo povezave. Tudi jaz, če bi želel investirati v Sloveniji, bi poiskal ljudi, ki se na to spoznajo. Tudi zato organiziramo okroglo mizo, da ljudem povemo, kje, kako in s kom lahko sodelujejo. V petek bo prišel v Mariboru veleposlanik iz Burkine Faso, ki ima zelo rad Slovenijo. Veleposlaništvo je sicer na Dunaju, a ima tudi akreditacijo za Slovenijo. Z veseljem je sprejel vabilo. Prišel bo tudi prvi svetovalec veleposlanika Slonokoščene obale. Oba bosta predstavila možnosti sodelovanja z njihovima državama. Čeprav sem iz Benina, se pri sodelovanjih z afriškimi državami ne omejujemo, ker je Afrika celota. Sodelovanje med državami pa je dobro tudi za univerzo in pravno fakulteto, kjer delam. Organiziramo namreč vaje o EU in mednarodnem pravu za tujce. Preko sodelovanj s podjetji v tujini, z diplomati in drugimi lahko v Maribor pripeljemo druge možnosti za univerzo, sem bi lahko prišli tudi študentje iz Afrike. Morda bo letos pri nas na pravni fakulteti v programu evropskih pravnih študij študiral študent iz Gambije."
"Če bi tečaj slovenščine trajal eno leto, bi govoril kot France Prešeren"
S Tjašo Ivanc raziskujete možnosti, kako najstarejšo trto na svetu uvrstiti med dediščine Unesca.
"Dr. Tjaša Ivanc je prav tako specialistka za trajnostni razvoj in pravo o zelenem turizmu. Ta projekt je dober za Maribor in za našo fakulteto. Pa tudi zame, ker je moj prvi takšen projekt za Slovenijo. Malo je na potek vplivala koronakriza, ker smo imeli drugačne načrte, sodelovali bi z drugimi državami, ki so naziv za Unesco že uredile. Vseeno smo veliko postorili, kmalu se bližamo zaključku, objavili smo že kar nekaj člankov, načrtujemo tudi knjigo. Bili smo tudi na Mestni občini Maribor. Interes je, da Stara trta postane del Unescovega seznama. Problem pa je, da marsikdo ne posluša nasvetov specialistov, kot jih imamo na Pravni fakulteti v Mariboru. Mislim, da bi lahko naše nasvete in znanje bolje izkoristili. Kmalu bomo s triletnim raziskovanjem zaključili in imeli bomo načrt, kako bi lahko Stara trta postala Unescova dediščina. No, da bi se to zgodilo, bo trajalo vsaj še deset let. Vse se pa mora začeti pri Mestni občini Maribor. Stara trta mora postati tudi dediščina nacionalnega pomena."
Kakšni so bili vaši prvi vtisi o Mariboru?
"Vedno sem živel v velikih državah. Kanada 40 milijonov prebivalcev, Rusija 150 milijonov, Benin 10 milijonov ... Na začetku je bilo malo težko, a sem zelo hitro videl, da je Slovenija najboljša za življenje. Ful imam rad Maribor. Marius je podobno kot Maribor, morda zato. (smeh) Rojen sem za Maribor. Delo na fakulteti mi je všeč, veliko delam na mednarodnih projektih, niti nimam časa za kaj drugega, ker se toliko dogaja. Vseskozi objavljam članke. Hkrati se odpirajo tudi poslovne priložnosti v Afriki, kjer lahko pomagam. Med slovenskimi mesti imam rad tudi Mursko Soboto, ker je majhna, luštna. Vedno sem živel v mestih, kjer je bila gneča, preveč ljudi. Tam opravki trajajo po eno uro, v Mariboru pa je vse blizu, hitro vse urediš. To mi je všeč, za družino je super. Tudi ljudje so prijazni. Hkrati se ne sekiraš, da bi se kaj zgodilo. V Mariboru imaš mir, otroci so v redu, služba je dobra. To je vse, kar potrebujem."
Hitro ste se naučili slovensko. Kdaj ste prišli v Slovenijo?
"Tukaj sem se poročil leta 2013. A takrat sem še delal doktorat v Rusiji in pogosto sem bil na poti med Slovenijo in Rusijo. Po doktoratu leta 2015 sem se ustalil tukaj. Z jezikom nisem imel veliko težav, ker govorim tudi rusko. Bil sem na trimesečnem tečaju po poroki, kar se mi je zdelo premalo za učenje slovenščine. Če bi tečaj slovenščine trajal eno leto, bi govoril kot France Prešeren."
Vas je v Mariboru kaj presenetilo?
"Da ima mesto najstarejšo trto na svetu. Ima NK Maribor, oni so najboljši. (smeh) Ljudje pa so odprti in prijazni. Želijo pomagati, če lahko. Hkrati pa imajo Mariborčanke in Mariborčani veliko stikov po svetu. Čeprav je mesto majhno, ljudje poznajo vse in vedo vse. V dobrem smislu. Vem za ljudi iz Maribora, ki imajo poznane v Washingtonu, Kanadi, Rusiji ... Od kod poznajo toliko ljudi? Prav čudno. Res imate dobre stike, to je zame vau."
Ste doživeli kakšne negativne trenutke v Mariboru? Ste morda občutili rasizem?
"Ne."
Česa si želite v Mariboru?
"Najprej vabim Mariborčanke in Mariborčane na dogodke v Tednu Afrike. Želje? Mislim, da bo bolje, če bo nekega dne župan Maribora Afričan."
Bi radi postali župan Maribora?
"Šalim se. (smeh) Saša Arsenovič mi je všeč. Imajo ga radi in to je super. Ko bo utrujen, in če me bodo ljudje podpirali, zakaj pa ne. Piran je imel dobre izkušnje z županom iz Gane. Sicer sem človek, ki od življenja ne pričakuje preveč. Kar si uredim sam, to imam. Kako izboljšati Maribor? Zame je zdaj okej. Še najbolj si želim, da bi bilo obdobje koronavirusa čim prej mimo in da zaživimo, kot smo živeli prej, brez omejitev. Hkrati pa si želim, da bi se Afričanke in Afričani v Mariboru še bolj integrirali, ker lahko prispevamo k boljšemu Mariboru. Verjamem, da s svojo prisotnostjo tukaj in delom odpiram nove možnosti za Maribor in to je naloga vsakega izmed nas."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
