Branka Bezjak
Član društva je sicer lahko vsak dobronameren slehernik, izpostavlja predsednica društva Koraljka Čeh, ki je februarja letos na tem mestu nasledila dolgoletnega prejšnjega predsednika Marka Mandirja. "V prvi vrsti nam je pomembno, da ohranjamo hrvaški jezik, kulturo in tradicijo, vedenje o zgodovini, geografiji, običajih te države. Saj če veš, od kod si ti ali tvoji predniki, in to znaš ceniti, potem ceniš tudi kulturo, v kateri živiš," dodaja predsednica in izpostavlja, da se ne gredo politike. Sama je bila rojena v Sisku, nato pa je že srednjo šolo začela obiskovati v Mariboru, kjer je končala tudi Pedagoško fakulteto, zadnjih dvanajst let pa dela kot knjižničarka in pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Janka Padežnika v Mariboru.
Na prvem mestu v društvu je torej kultura, umetniško ustvarjanje, ki ga predstavljajo na dogodkih društva, tako v prostorih društva na Partizanski cesti 12 kakor na drugih prizoriščih v mestu. Imajo več sekcij (likovno, glasbeno, literarno, seniorje …), ki aktivno soustvarjajo kulturno življenje Maribora. Tudi letošnjo okroglo obletnico delovanja društva so želeli septembra v večji meri obeležiti s tednom hrvaške kulture, a so bili posamezni dogodki nato bolj interne narave, zlasti zaradi omejitev ob epidemiji koronavirusa. Med dogodki so bili Urbana likovna kolonija Milene Lah, na kateri so umetniki ustvarjali v mestnem jedru in nastala dela tudi predstavili, Ikarjev krog - razstava izbranih likovnih del, ustvarjenih na urbanih kolonijah med letoma 2014 in 2019, razstava fotografij Saše Huzjaka - Hipstamoments 2.0, javnosti so predstavili tudi skulpturo Ljudevit Gaj Marijana Mirta, ki bo krasila park v Ljubljani, izdali so novo številko društvenega časopisa Croata, vse dogajanje pa so zaključili s koncertom klape Dalmari.
V začetkih delovanja je društvo imelo največ članov, saj jih je družila skrb za domovino, ki se je znašla v vihri vojne. Čez čas so se nato usmerili v organiziranje predavanj, učenje hrvaškega jezika, kulturne dogodke, druženja, pojasnjuje Čehova, ki želi v prihodnje z drugimi aktivnimi člani obnoviti nekatere "zaspale" dejavnosti in ponuditi kakšne nove. "Nadaljujemo z uspešnim ustvarjanjem v sekcijah. V društvu delujejo umetniki, kot sta akademski kipar Marijan Mirt in akademska slikarka Slađana Matić Trstenjak, ki sta cenjena tako doma kot v tujini in na katera smo izjemno ponosni. Številni člani lahko delijo svoje znanje s področja medicine, drugih znanosti, izobraževanja …, nas bogatijo s svojo umetnostjo in naš je cilj, da to znanje delimo z drugimi. Vsekakor želimo privabiti podmladek, otroke in vnuke naših članov, ki bi se skozi igro in zanimive dejavnosti naučili hrvaškega jezika ter spoznali lepoto tradicije in kulture njihovih staršev ali starih staršev," še niza načrte.
"Morda zaradi bližine Hrvaške ali zaradi obdobja individualizma ljudje resnično ne čutijo potrebe po druženju z rojaki. Zdi se pa, da je čas pandemije pokazal, da smo socialna bitja, ki še kako potrebujemo bližino drugih in občutek pripadnosti, ne glede na to, kakšno je ozadje teh poznanstev. Ljudje se v zadnjih časih morda bolj družijo glede na interese, zato si prizadevamo ohraniti sekcije, ki povezujejo člane z istimi interesi, ki denimo želijo ustvarjati ... Poleg tega ugotavljam, da ljudje z leti, ko niso več tako aktivni na poslovnem področju, ko otroci odrastejo, ponovno začutijo potrebo po bližini, pripadnosti, druženju … Zato posebno pozornost namenjamo seniorjem, ki se ob igranju družabnih iger, šaha in podobnega, družijo v maternem jeziku," dodaja Čehova.
