(INFOGRAFIKA) Financiranje občin: Zakaj je Maribor šele na 208. mestu

Mariborski mestni svetniki se bodo v ponedeljek seznanili tudi s sistemom financiranja občin. Kot pravi Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS), je to pomembno iz dveh razlogov: prvič, ker bi načeloma vsak občinski svetnik moral vedeti, kako občina pridobi denar in koliko ga dobi, drugič pa zato, ker imajo svetniki kot člani političnih strank možnost vpliva na spremembo zakonodaje, saj država to področje po mnenju SOS ureja neprimerno.

​Da bi sicer kdorkoli po samo eni predstavitvi sistema tega tudi razumel, ni realno pričakovati, saj je izjemno zapleten, kljub temu pa si bodo lahko svetniki ustvarili sliko, kako sistem funkcionira, predvsem pa, koliko Maribor v zadnjih letih zaradi tega izgublja.

Občine ne dobijo povprečnine

Kot je znano, je letos povprečnina, o kateri se najpogosteje govori, ko v javnosti pogovor nanese na financiranje občin, 623,96 evra na prebivalca. A je treba vedeti, da je ena bolj pogostih zmot prav to, da občine od države za financiranje zakonskih nalog dobijo povprečnino. "Znesek povprečnine je najbolj izpostavljen, saj se reprezentativna združenja občin o njegovi višini vsako leto pogajamo z vlado. Vendar je povprečnina, ki predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, le izhodišče za izračun primerne porabe občin oziroma primernega obsega sredstev. In to je to, kar na koncu dobi občina," razlaga Vidmarjeva. Pri tem je znesek primerne porabe ali primernega obsega na koncu lahko precej manjši od povprečnine. "Višina povprečnine gre namreč nato v precej zapleteno formulo, ki med drugim, če zelo poenostavim, vključuje število občanov v neki občini, dolžino občinskih cest, površino občine ter delež mladih in starejših prebivalcev, in šele ta formula potem da neki znesek, ki ga v resnici občina prejme," pojasni Vidmarjeva.

Od države dobi le 71 odstotkov potrebnih sredstev

Na osnovi te formule je denimo Maribor lani namesto 573 evrov, kolikor je znašala povprečnina, na prebivalca dobil le 518,6 evra primerne porabe. Pri tem so povprečni stroški za izvajanje zakonskih nalog na prebivalca v Mariboru znašali kar 734,85 evra. Maribor je tako od države dobil le 71 odstotkov denarja, potrebnega za pokrivanje zakonskih nalog, ki mu jih je naložila ta ista država.

​In s tem pristal na petem mestu med najbolj podfinanciranimi občinami v državi; slabše od Maribora so jo med 212 občinami v državi odnesli le še Ankaran, Izola, Kostel in Velenje. Ti pa imajo bistveno manj prebivalcev kot Maribor, zato se podfinanciranost v njihovem proračunu vseeno pozna precej manj. Še slabše jo je Maribor odnesel v letih 2018, 2017, 2016 in 2015, ko je bil v celotni državi bolj podfinanciran le Ankaran.

Vpliv na razvojne sposobnosti

A še več kot uvrstitev na tej neslavni lestvici povedo konkretne številke. Leta 2015 je država Mariboru naložila za 56,5 milijona evrov zakonskih nalog, plačala pa le 46,87 milijona. Leta 2016 se je razkorak še povečal, občina je izgubila že skoraj 12 milijonov evrov, od leta 2017 naprej pa vsako leto po več kot 20 milijonov evrov. Skupaj je tako Maribor v petih letih od 2015 do 2019 izgubil kar 85,5 milijona evrov.

Kako negativen vpliv ima tako izrazito podfinanciranje države na razvojne sposobnosti Maribora, kaže podatek, da občina letno zbere med 14 in 15 milijoni evrov nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ), ki je najpomembnejši občinski davek in s tem tudi največji vir občin za lastne investicije. "Mariboru v zadnjih letih iz tega vira ne ostane niti cent. Še več, samo zato, da pokrije naloge, ki mu jih z zakoni nalaga država, mora poleg NUSZ nameniti še ogromno drugih lastnih razpoložljivih sredstev," opozori Vidmarjeva.