Helena Ponudič
Pod Kalvarijo na zahodni strani Mestnega parka leži nekoliko skrita, manj znana Marčičeva ulica. Da se dogaja urbanistična in arhitekturna degradacija ulice, opozarjajo nekateri stanovalci, ki so oblikovali civilno iniciativo za ohranitev urbanistične urejenosti in arhitekturne celovitosti ulice. Po besedah članov civilne iniciative, katere pobudnica je Emica Antončič, v Marčičevi zadnje leto potekajo prenove in nadomestne gradnje vil in hiš, pri katerih pa niso upoštevani arhitekturna dediščina in gabariti vrstnih hiš.
"Za povrh je v ulici načrtovana še nova gradnja večstanovanjskega objekta na nekdanjem travnatem športnem igrišču, česar ulica, glede na prometno ureditev, ki ni bila predvidena za obsežnejši promet, in na geološko nevarnem nestabilnem hribu, prepredenem z meteornimi vodami, sploh ne prenese," opozarja 23 članov civilne iniciative.
Mariborska Dolina faraonov
Marčičeva ulica ima v spodnjem delu meščanske vile, zgrajene v času Kraljevine Jugoslavije, štiri od njih so spomeniško zaščitene, med njimi znamenita Hutterjeva vila, ki jo je zgradil tovarnar Josip Hutter, ustanovitelj in solastnik nekoč uspešne tekstilne tovarne Hutter in drug. V zgornjem delu pa je naselje vrstnih hiš iz 60. let 20. stoletja. Naselje je bilo v tistem času eno redkih arhitekturno in urbanistično celovito načrtovanih naselij individualnih stanovanjskih hiš, poudarja Emica Antončič. Individualne stanovanjske hiše in meščanske vile v spodnjem delu so celovite in estetske, večinoma delo arhitektov Jožeta Krajnčiča in Marjana Škrbinca.
Kompromis ali tožbe
Strani bodo morale doseči razumen kompromis med interesi kapitala in investitorjev na eni strani ter odgovornim odnosom do urbanega okolja in obstoječih zgradb na drugi, meni pobudnica civilne iniciative Emica Antončič. "Investitorji bodo morali prisluhniti argumentom sosedov kot strank v postopku, sicer bo zelo verjetno prišlo do tožb za odškodnine," napoveduje Antončičeva.
Parcela ima status gradbenega zemljišča
Povod za oblikovanje civilne iniciative so načrti za gradnjo večstanovanjskega objekta. Investitor, podjetje Avtocenter Lenart, ki ga vodita Samo Kurnik in Jožef Kurnik, je območje nekdanjega travnatega športnega igrišča, ki je nekoč sodilo pod sedanji Krizni center za mlade, kupil pred štirimi leti. Status gradbenega zemljišča je parcela pridobila že leta 1970. Avtocenter Lenart na tem zemljišču namerava zgraditi dva dvonadstropna stanovanjska objekta, skupno z osmimi stanovanji, pritličjem in vkopanim parkiriščem z 18 parkirnimi mesti. S tem se ne strinja civilna iniciativa, saj "v ulici ni ustreznih pločnikov in prometne signalizacije in bi takšno število avtomobilov utegnilo resno ogroziti varnost otrok".
"Naša kolonija se še da rešiti"
Civilna iniciativa opozarja tudi, da nekatere prenove in nadomestne gradnje vrstnih hiš ne upoštevajo arhitekturne celovitosti naselja. Po njihovem mnenju je to problem mariborske občine, ki je že dovolila urbanistično in arhitekturno degradacijo starejših naselij, kot so že omenjena Železničarska, Vurnikova in Hutterjeva kolonija. "Mestna občina Maribor je že dovolila tovrstno degradacijo starejših naselij. Ostale kolonije so že načete, naša se da še rešiti," so prepričani člani civilne iniciative, ki menijo, da je glavni problem v prostorskoureditvenih načrtih MOM, ki celovitega naselja vrstnih hiš ne varujejo pred večstanovanjskimi novogradnjami in neustreznimi prenovami.
"Mestna občina Maribor je že dovolila tovrstno degradacijo starejših naselij"
Investitor spoštuje zakonska določila
In kako očitke in pobudo komentirajo na mariborski občini? "Pozdravljamo angažiranost občanov, ki jim je mar za izgled in urejenost mesta. Podžupan za področje arhitekture in prostora Gregor Reichenberg je predstavnike civilne iniciative že sprejel na sestanku," so sporočili z občine, a dodali, da OPN ni mogoče sprejeti nemudoma in po hitrem postopku. Obenem se strinjajo, da tovrstna določila, ki bi ščitila urbanistično kakovostna območja, vsekakor potrebujemo.
