(INTERVJU) Franc Majcen, župan Makol: "V občinskih svetih ne potrebujemo visoke politike"

Občino Makole vodi drugi zaporedni mandat. Franc Majcen je bil na lokalnih volitvah leta 2018 edini županski kandidat. Kljub nekaterim zapletom v občinskem svetu uspešno uresničuje naložbe, ki jih je napovedal pred dvema letoma.

Zagotovo ste izjemno ponosni na sokrajana, motokrosista Tima Gajserja, ki je pred kratkim ubranil naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP.

"Z eno besedo - čudovito. Vsi smo ponosni na Tima, ne vem, ali je še kakšen župan v Sloveniji, ki ima med občani štirikratnega svetovnega prvaka. Lahko mu samo čestitamo, kapo dol za njegove uvrstitve. S tem je ponesel ime Makol ne samo po naši domovini, ampak tudi izven nje. Žal pa zaradi novega koronavirusa ne bomo mogli pripraviti sprejema. Prejšnji sprejemi so bili res čudoviti, pravi praznik športa in veselja."

Omenili ste novi koronavirus. V Makolah ste prvi val epidemije preživeli tako rekoč brez težav, kako pa se soočate z drugim valom epidemije?

"Spomladanskega vala dejansko res nismo čutili, v tistem času nismo imeli nobenega okuženega. Zdaj se soočamo s kar velikim številom okuženih. Ravno danes sem izvedel, da je eden od naših občanov zaradi covida-19 tudi umrl. Sicer pa smo pripravljeni za pomoč vsem, ki jo potrebujejo."

Gradnja poslovilnega objekta na pokopališču Makole je bila glavna investicija v preteklem letu. Večino sredstev ste pridobili od države.

"Objekt se lepo navezuje tudi na kapelico, ki bila obnovljena in tako predstavlja zaokroženo celoto. V objektu z dvema poslovilnima vežicama je urejena tudi kuhinja s sanitarijami. Menim, da je bila investicija upravičena, kajti prav je, da se od svojih najbližjih dostojno poslovimo."

V začetku septembra letos ste zaključili dolgo pričakovano ureditev regionalne ceste Poljčane-Majšperk skozi naselje Pečke. Zaradi pomanjkanja denarja in težav s pridobivanjem zemljišč ste projekt razdelili v dva dela.

"To krožišče Pečke, kot smo poimenovali celoten projekt, je imelo že dolgo brado. Po več letih čakanja je nato vendarle prišlo do dogovora z državo, projekt je vodila Direkcija za infrastrukturo. V letih 2017 in 2018 smo najprej uredili nov most in avtobusno postajališče, v naslednjih dveh letih pa smo zgradili še pločnike in cesto. Pri ureditvi pločnikov v krožišču smo imeli tudi nekaj težav s posameznimi lastniki zemljišč. Zato se je malo zavleklo, potrebovali smo leto in pol, vsa soglasja smo pridobili pravzaprav v zadnjem trenutku."

Na otoku tega krožišča načrtujete tudi postavitev skulpture, ki bo ponazarjala občino in njeno prepoznavnost. Imate že kakšno idejo?

"Še preden je bilo krožišče zgrajeno, sem razmišljal, da mora biti nekaj v zvezi s Timom Gajserjem. Morda skulptura motorja. Neuradno sem se pogovarjal s kiparjem Francijem Černelčem, ki je naredil že veliko kipov v okolici Makol. Zagotovo pa bomo naredili nekaj v tem smislu, saj je Tim doma ravno v kraju Pečke."

Med pomembnejšimi naložbami je tudi obnova kletnih prostorov in ureditev kuhinje z jedilnico v Osnovni šoli Anice Černejeve Makole. Zaradi zahtevnosti projekta ste izvedbo razdelili v tri dele. Kako poteka uresničevanje naložbe?

"Ravno zdaj končujemo prvo fazo tega projekta, ureditev kuhinje in jedilnice z 92 sedeži, v kletnih prostorih urejamo tudi tehnične učilnice s kabinetom, kanalizacijo in vodovodno omrežje, ki je bilo popolnoma dotrajano. Za tretjo fazo, s katero bomo na šoli zagotovili požarno varnost, še nimamo zagotovljenih sredstev. Izvedba druge faze, ureditev dodatne jedilnice s 36 sedeži, kabineta za gospodinjstvo in nekaterih spremljajočih prostorov, pa bo morala še malo počakati."

Lani ste asfaltirali kar nekaj občinskih cest. Precej dela ste imeli z odpravo posledic neurja in poplav iz julija 2019 in pri vzpostavitvi prevoznosti na lokalnih cestah in javnih poteh. Dodatne težave in preglavice vam povzročajo tudi zemeljski plazovi. Kako rešujete te težave?

"Neurje nas je lani prizadelo kar dvakrat v petih dneh. Jelovški potok je povzročil ogromno škodo. Zaradi razgibanega in gričevnatega terena so velik problem plazovi, pojavljajo se tudi novi, pravzaprav vsako leto dva ali trije. Nekaj sredstev smo v ta namen pridobili od države, sicer pa težave odpravljamo s sredstvi občinske rezerve."

Izmed projektov, ki ste jih izpostavili pred dvema letoma, ste omenili tudi nabavo novega gasilskega vozila, tudi to obljubo ste že uresničili.

"Ja, trudim se, da napovem tiste projekte, ki se mi zdijo uresničljivi. Lahko je v predvolilnem času našteti 35 stvari, potem pa jih je zelo težko uresničiti. Za gasilsko vozilo smo namensko varčevali. Gre za cisterno, zelo lepo in uporabno vozilo, model MAN GVC 16/25."

Nujno potrebna naložba, ki pa je pred vami, je obnova Belega mostu. Most je namreč v izjemno slabem stanju.

"Za izvedbo investicije je praktično že vse pripravljeno. Cesta Pečke-Slovenska Bistrica, na kateri je ta most, predstavlja za nas najpomembnejšo povezavo. Most je zares v zelo slabem stanju, na Zavodu za gradbeništvo v Ljubljani so povedali, da kaj tako slabega že dolgo niso videli. Promet čez most je zdaj dovoljen samo za osebna vozila, kar pa seveda predstavlja velik problem."

Občino sestavlja 13 naselij, zato najbrž ni lahko izpolnjevati vseh želja in potreb. Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom? V tem mandatu je bilo že kar nekaj zapletov.

"Po moji oceni prihaja do problemov zaradi prisotnosti politike v lokalnem okolju. Smatram, da v občinskih svetih ne potrebujemo visoke politike. V tem okolju, ki je že tako odmaknjeno od središč, takšne politike ne bi smelo biti. Vsi delamo za dobro ljudi, to poudarjamo tudi pred volitvami, nato pa se na to nekako pozabi. Gre za preglasovanje v občinskem svetu, določena politična opcija ima večino, nikoli pa ne veš, kako bodo glasovali. Upam, da bomo vzdržali še dve leti. Kakorkoli že, najbolj pomembno je, da investicije potekajo naprej."

Večina proračunskih sredstev gre vsako leto za pokrivanje zakonsko določenih obveznosti, tako da samih investicijskih sredstev ne ostane veliko. Pravite tudi, da je problem tudi v tem, da ste predvsem manjše občine v neenakopravnem položaju za črpanje evropskih sredstev, ker so pogoji takšni, da jih ne morete doseči.

"K sreči se je letos povečala povprečnina, to je zagotovo za nas dobrodošlo. Ena od teh omejitev za manjše občine je pri perspektivi za izgradnjo manjših čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij. P

rav tako so omejitve pri industrijskih conah in na primer pri izgradnji kolesarskih poti."

Prihodnost pri razvoju občine vidite predvsem v turizmu. V ta namen ste konec preteklega leta v kletnih prostorih občine Makole odprli Makolski lodn in v njem postavili Fontano vina Makole. Lani ste v Štatenbergu za obiskovalce odprli tudi obnovljeno Bernadekovo bajto.

"Za to sta zaslužni dve turistični društvi. Turistično društvo Makole je sodelovalo pri ureditvi Makolskega lodna. Sredstva smo pridobili s pomočjo zadruge LAS, občina pa je pripravila potrebno dokumentacijo. Na otvoritvi je bilo ogromno ljudi, fontana vina je zares nekaj posebnega. Za obnovo Bernadekove bajte pa so zaslužni predvsem člani Turističnega društva Štatenberg, ki so opravili ogromno prostovoljnega dela."

Ne smemo pozabiti, da v Jelovcu pri Makolah nastaja Haloško srce. Zelo odmevna je tudi Forma viva Makole, zaradi festivala so Makole precej pridobile pri prepoznavnosti.

"Forma viva se je vseskozi spreminjala, najprej so organizirali festival, nato simpozij, v zadnjem letu pa je šlo bolj za druženje kiparjev in slikarjev. Ob tem je treba poudariti, da je bilo na začetku na voljo precej več denarja, pri organizaciji je sodelovalo tudi ogromno prostovoljcev. Kljub temu pa to ne zmanjša njenega pomena, še posebej priljubljen je deset kilometrov dolg pohod po poti Forma vive Makole, ob kateri je več kot 200 raznih skulptur. Ob tej poti vozi tudi turistični vlakec. Haloško srce pa je še ena naša zanimivost, ki ga je v bližini svoje domačije začel urejati Aleksander Kavkler. Na tej razgledni točki bodo koncerti in podobne prireditve, Kavkler naj bi na tej lokaciji uredil tudi manjši apartma."