(INTERVJU) Janja Viher: Turistične kmetije niso za kokakolo in dunajskega

Od februarja je Janja Viher predsednica Štajerske turistične zveze, ki povezuje 52 turističnih društev in dve območni zvezi v spodnjem in zgornjem Podravju. En mandat, med letoma 2012 in 2016, je vodila Zavod za turizem Maribor - Pohorje. Pred tem je bila direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice, direktorica občinske uprave občine Kungota, zdaj ima svoje podjetje in je solastnica zasebnega zavoda, kjer se ukvarja s tematiko pametnih vasi, lokalnimi oskrbovalnimi verigami, svetovanjem na področju razvoja turizma in razvoja podeželja ter inovativnostjo v podjetništvu.​ "Doma je sicer najtežje delati, ampak vem, kje so potenciali, in želim, da se razvijajo. To jemljem kot poslanstvo, zato zasebno življenje največkrat tudi prilagajam delu," pravi. ​

Če začneva pri aktualnih mariborskih temah. Za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem Maribor je bil imenovan Jure Struc. Objavljen je bil tudi razpis za polni direktorski mandat, pri čemer pa vodstvene izkušnje na področju turizma niso več zahtevane. Kako to komentirate?

"Ni ime tisto, ki predstavlja organizacijo, sama si nikoli nisem domišljala, da sem jaz zavod, ampak smo bili zmeraj tim. Kdorkoli bo direktor/direktorica, mora v prvi vrsti imeti ustrezne kadre, s katerimi lahko vodi zavod, obenem pa zaupanje v dejavnosti, ki jih bo izvajal na podlagi usklajene strategije in letnih načrtov. Moje načelo je: Nikoli ne sodi nobenega delovnega mesta, dokler sam nisi obul teh čevljev. Tudi okoliščine so zmeraj drugačne. Tačas je situacija v Mariboru zelo težka. Hoteli so zaprti, gostov v središču ni toliko, kot si jih želimo. Mislim, da bo treba veliko časa, da bomo najprej povrnili zaupanje meščanov, da bodo ponosni na mesto, da ne bo umazano, da ne bo toliko grafitov, da ne bo imel vsak svojega mnenja o razvoju turizma, ker nanj se vsak spozna. Res smo vsi turisti, a turistični delavci nismo vsi. V Mariboru imamo zanos, želimo nekaj narediti, a nimamo potrpljenja, da stvar res izpeljemo do konca."

V čem je bila doslej glavna težava zavoda, da ni bil bolj uspešen? V zadnjih letih so bila stalna trenja med vodstvom in predstavniki mariborske občine.

"Srž problema je v tem, da politika posega v strokovno delo zavoda. Ustanovitelj seveda ima ključne pravice, toda zmeraj je tudi premalo posluha in potrpljenja do strokovnega dela v turizmu. Veliko energije smo denimo v mojem času vložili v sodelovanje z gostinci Pohorja, malimi hotelirji, Območno obrtno-podjetniško zbornico Maribor, kulturnimi institucijami in drugimi deležniki, da bi razvijali vsebine ne le za zimski, ampak tudi za poletni čas. A zmeraj se je nato prehitro pričakovalo rezultate. V času mojega direktorovanja se je zgodilo tudi, da je bila strategija zavoda zapisana do leta 2020, politika (župan je bil Andrej Fištravec, op. a.) pa je imela takrat povsem drugačen koncept. Naši strateški ciljni trgi so bili v soseščini - Nemčija, Avstrija, destinacije, ki so dosegljive z avtom. Politika pa je imela želje o povezavah s Kitajsko. Za učinkovito delovanje zavoda je torej v prvi vrsti potrebno zaupanje. Da politika skrbi za sistemsko, uredbeno plat ter za komunalno urejanje okolja in podobo mesta, za povezovanje vseh ključnih partnerjev v trajnostno zasnovo turizma v mestu in primestju. Samo tako, da vsak po svoji plati naredimo svoje, v skupno korist, bomo dosegli odličnost."

Je zdaj v zavodu tak kader, ki bo podpora direktorju?

"Dela za zaposlene v zavodu je veliko. Mislim pa, da bo treba ekipo okrepiti na področju strateškega načrtovanja, oblikovanja vizije, ki bo povezovala vse delne strategije (imamo jo za Pohorje, imamo Dravsko kolesarsko pot ...). Mesto moramo tudi ustrezno pozicionirati na področju kulture in športa, turističnih storitev, gastronomskih posebnosti. Verjamem, da bo marsikaj lažje tudi zato, ker je v izrazito ženskem kolektivu moški zasedel to mesto. Komunikacija potem steče na drugačen in morda večkrat tudi bolj učinkovit ali razumljiv način. In moškim je kdaj tudi lažje kaj povedati bolj ostro kakor ženskam."

Mestna občina Maribor ni spremenila le imena zavoda, ampak tudi v delu, da ni več območna organizacija. Ste v Štajerski turistični zvezi pri spremembah odloka o ustanovitvi zavoda dali kakšne pobude?

"S sekcijo za gostinstvo in turizem območne Obrtne zbornice Maribor smo dali nekaj pobud. Med drugim bi želeli članstvo v novem svetu zavoda, nekaj pripomb se je nanašalo tudi na to, da zavod ohrani regionalnost. Ključno je, da zavod ohranja destinacijski, povezovalni vidik, kar je zdaj v odloku v celoti izvzeto. Če bomo zaradi tega izgubili zelo dobrodošla in potrebna državna sredstva, ki so namenjena za razvoj destinacij in za kar se je v preteklosti veliko naredilo, bo velika škoda. Ne vem, katera organizacija lahko čez noč prevzame vsebine, za katere je zavod vodil aktivnosti, imel stike s Slovensko turistično organizacijo in z vsemi ponudniki, kakor na primer pri gastronomski regiji 2021 ter pri številnih drugih projektih. ​Žalosti me, da se pri spreminjanju odlokov ne upošteva še kakšno mnenje ali sugestija, ker nikogar ne ogrožamo, kvečjemu vsi kaj prispevamo. Vsi imamo svoje dejavnosti in funkcije, nihče nič ne zahteva, s svojim znanjem in izkušnjami želimo le prispevati k pozitivni energiji, ki jo bo nato občutil tudi obiskovalec v našem mestu."

Kaj pa povezovanje s sosednjimi občinami?

"To bi bilo zelo dobro, ne le zaradi državnega denarja, ampak da se gradi enovita zgodba Štajerske. Zdaj vsaka občina ravna drugače, ustanavljajo svoje majhne zavode, zadruge, vzpostavljajo turistično-informacijske centre z enim zaposlenim. To ni učinkovit razvoj turizma. Maribor kot tak je izjemno zanimiv ob velikih prepoznavnih dogodkih, prireditvah, zaradi zgodovine in sodobne umetnosti, gostinske in druge ponudbe, ima Dravo, Pohorje, griče ... Pa vendar potrebuje tudi zaledje, okolico, ki ponuja manjša in srčna doživetja. Če želimo povečati število prenočitev, je torej treba graditi na destinaciji. Ob tem se pa poenotiti o smeri, prihodnjih načrtih; da tudi potencialni investitorji vedo, v kaj in kdaj vlagati. Novo vodstvo zavoda verjamem, da bo slišalo in uspešno sodelovalo s Štajersko turistično zvezo. Tudi s prejšnjo direktorico smo zmeraj sodelovali, bili partner, svetovalno telo, ne nazadnje je pri našem članstvu tolikšno zaledje, toliko ljudi, ki so že vrsto let dejavni na različnih področjih in lahko samo pomagajo, zato bi bilo prav, da se kdaj pri lokalnem vodstvu prepozna njihovo znanje in izkušnje."

Kaj konkretno ste v ŠTZ predlagali za oživitev Maribora?

"Letos smo dali pobudo, da bi se na zgornjem platoju osrednje tržnice predstavljali različni kraji in destinacije, da bi priredili teden obrti na Koroški, ki je bila nekoč sinonim za obrt. Zaradi razmer se to ni izvedlo, čeprav menim, da bi se v manjši meri lahko. Želeli bi tudi nadaljevanje prireditev pri Hiši Stare trte, kjer so se lahko predstavljala naša društva in si tega želijo tudi v prihodnje. Dobili smo nove urejene površine v mestu, tudi trge, ki so dobili novo ali drugačno vsebino in življenje, a kako dolgo? Ljudem je treba dovoliti, da delajo, so aktivni na ulicah, v središče mesta moramo vnesti še dodatne nove, inovativne zgodbe, trgovinice, lokale. Samo to in če bo mesto varno zavetje, dnevna soba Mariborčank in Mariborčanov, bo prineslo zagon, življenje in razvoj. Tudi v zahtevnih covid časih. Ponudniki na podeželju so se bolj uspešno zavezali k povezovanju, sodelovanju, v mestu pa menim, da bomo potrebovali več energije, da bomo strnili vrste in da bodo prostovoljci v društvih tudi slišani. Mi jih bodrimo, da je treba delati načrte za dogodke in prireditve, četudi so se razmere spremenile in optimistično zreti v prihodnost turistične društvene organiziranosti."

Koliko dobi občinska turistična zveza na leto iz proračuna občine Maribor?

"Petindvajset tisoč evrov po pogodbi z Zavodom za turizem Maribor. Od tega je 7500 evrov namenjenih za delovanje društev na območju MOM oziroma za njihove programe, 1500 evrov od tega pa prejme tudi ŠTZ za programe in aktivnosti, ki jih izvajamo."

A to zadošča?

"Stanislav Kozar, kot zelo aktiven predsednik občinske turistične zveze Maribor, si zelo prizadeva, skupaj z nami, da se nam ta delež trajnostno ohrani, saj je od tega odvisno delo in načrti za prihodnost zelo aktivnih turističnih društev v Mariboru."

Kako so se v društvih soočili z novimi razmerami, ki jih je prinesel razmah koronavirusa? Letos je odpadlo veliko dogodkov.

"Delo prostovoljcev in društev je letos res zaznamovano z novim virusom. Najbolj strogi so bili ukrepi v času, ko so društva sicer najbolj aktivna, ko imajo občne zbore, skupščine, zagon prireditev za tekoče leto. Na ŠTZ in občinski turistični zvezi smo od začetka spremenjenih razmer aktivno sodelovali s članstvom, se povezali z Območno obrtno-zbornico Maribor, da bi jim zagotovili informacije, kako ravnati, kaj je možno izvesti in kako."

Kako se bo poznalo pri financah društev, ki sicer temeljijo na prostovoljstvu?

"Delovanje zveze in društev temelji na sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ki nam letno namenjajo določena sredstva za delovanje. Smo pa ravno v tem času ugotovili, da je financiranje društev na regijski ravni po Sloveniji zelo različno, ker ni jasno definirane zakonske podlage, kot denimo pri financiranju gasilstva ali športnih društev, zato bo izziv na nacionalni ravni, da se to uredi tudi na področju prostovoljstva v turizmu. Pri ŠTZ dobimo torej del sredstev od Zavoda za turizem Maribor. Drugi del dobimo s prispevki drugih občin v regiji in z delom na trgu. Oddelamo in upravičimo svoje delo z raznimi promocijskimi storitvami, predstavljamo jih na sejmih, pripravljamo izobraževanja, na primer za lokalne turistične vodnike. Veliko opravimo tudi na nacionalni ravni pri projektih, kot so Moja dežela lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna glava in dogodki Turistične zveze Slovenije. Letos smo močno okrepili obveščanje preko družbenih omrežij. Pri tem seveda lahko naredimo še več. Nameravamo vzpostaviti tudi skupen portal, na katerem bodo vsa društva s potrebnimi informacijami, poenoten koledar prireditev, kar nameravamo vzpostaviti skupaj oziroma pod okriljem TZS."

Kako je z unovčevanjem vavčerjev pri članih vaše zveze?

"Tudi gostinci s prenočitvenimi kapacitetatmi so resda med našimi člani, zato resnično nismo počivali med karanteno, potrebovali so našo podporo, nasvete pri iskanju pravih informacij. Pred izzivi so bili zlasti tisti, ki so bili prej osredotočeni na tuje obiskovalce, zdaj so se morali preusmeriti. Zelo pozitivno je tudi, da smo bolj začeli ceniti lokalno hrano, da smo ugotovili, da lahko neposredno od soseda kupiš jabolko. Se pa morajo obiskovalci marsikaj še naučiti, zlasti manir. Na atraktivnih lokacijah, kot je srce med vinogradi v Svečini, je bilo kar nekaj neprijetnih situacij. Ljudje so posedali po vinogradih, puščali za seboj smeti, navijali glasno glasbo, bili predrzni ... Kakor se mora ponudnika ozavestiti, kako se odzivati na te situacije, se morajo tudi gostje, da ne le, da se bodo primerno vedeli, ampak da ne bodo pričakovali kokakole in dunajskega zrezka na turistični kmetiji. Mislim, da lahko pri tem pomembno vlogo odigramo tudi turistična društva s svojimi člani."

Občina Kungota, na območju katere je omenjeni srček, je tudi pred izzivom, da komunalno uredi kraje. Ne nazadnje se gostinec Gregor Vračko iz Hiše Denk ponaša z Michelinovo zvezdico, ki bo gotovo v še večji meri pritegnila goste. Ceste pa so (bile) na določenih mestih res v obupnem stanju. Tudi sami prihajate iz te občine.

"Moja rojstna občina je v zadnjem letu zagnala veliko investicij. Res je balzam za dušo, ko vidiš lepo prevozno cesto z avstrijske vinske poti v Svečino in naprej v osrčje Kungote in proti drugim krajem. Gostišče Denk je sicer že prej skrbelo za prepoznavnost, zlasti pri tujih gostih. Zdaj so odprli še Bistro Marco, pri čemer se prav tako izkazuje, da je treba ljudi ozavestiti, da bodo ločili ponudbo med Hišo Denk in Bistrojem Marco, kaj lahko kje pričakujejo. Občina Kungota ima zdaj res odprtih veliko investicijskih front. Ob urejanju infrastrukture pa je treba razmišljati tudi, kaj bomo še ponudili, da bodo gostje še kaj doživeli, da bodo lahko kupili spominke in lokalne produkte. Tačas smo pred prijavo na razpis za sofinanciranje kolesarske povezave od Avstrijske vinske ceste, Svečine, Jurija preko Kozjaka do Maribora in nazaj. Uredili bi polnilnici za kolesa, karte poti, tudi nekaj ponudbe, ki je zdaj na Gaju ni. Projekt je star sicer že 15 let, upam, da bo drugo leto zaživel."

Torej je ena od zamujenih priložnosti, ki bi lahko bila že urejena?

"Da. Ob obmejni panoramski poti, Vinotouru, WineBiku, Jabitouru, Poti po Svečinskih goricah bi lahko imeli in bomo imeli še več tematskih izobraževalnih, gastronomskih in drugih poti. Na teh obmejnih območjih se je vse to sicer razvijalo samo od sebe ob pomoči ozaveščenih domačinov, zdaj se to širi v centralni del Štajerske in širše. Zato menim, da je potrebnega še več sodelovanja, povezovanja, ker lahko obiskovalec na našem območju dobi raznoliko ponudbo od Pohorja in Kozjaka do Slovenskih goric, podravskih ravnic, termalne ponudbe in drugih bogatih kulturnih doživetij. Vse to je na zelo majhnem prostoru. Morda imamo vse to preblizu, da tega ne vidimo kot resnično velike priložnosti. Za obiskovalca, ki pride vsaj na tridnevni obisk, pa je to idealno. Poleg tega so turistična društva na tem območju tako prepletena in močna pri ohranjanju kulturnih, zgodovinskih in ljudskih običajev, imajo številne zbirke, znanja, kar dopolnjuje turistični mozaik. Ponudba je pri nas res domača, lokalna, raznolika, vsaka gospodinja doda svojo srčnost in na tem moramo graditi, se neprestano učiti povezovanja, prepoznavanja navad in želja različnih obiskovalcev, pa vendar ohraniti avtentičnost. Ne smemo si dovoliti gosta ocenjevati po videzu, ampak pravilno oceniti, kakšnega gosta smo dobili, ter ga po potrebi ali izraženi želji usmeriti tudi k sosedu. To je ključ do destinacijske miselnosti."