(INTERVJU) Mitja Horvat, župan Dupleka: Zakaj se je podražila športna dvorana

Na čelu občine Duplek je 43-letni ekonomist Mitja Horvat od leta 2012 in je njen šele drugi župan od ustanovitve leta 1995. Na polovici drugega polnega mandata pravi, da dela kar noče zmanjkati ... "Ves čas imamo vizijo, da bi se občina razvijala tako, da ne bo prijetna le za bivanje, ampak bo zanimiva tudi za goste od drugod. Osebno si želim, da naredimo tudi kaj drugačnega, da ne skrbimo samo za ceste, šole, vrtce, ampak naredimo tudi kak projekt, ki bo na dolgi rok pomenil razvojni preboj. Ocenjujem, da nam je to z oživitvijo gramoznice uspelo, nas pa seveda tu čaka še veliko dela. Sicer pa skušam kot finančnik pri svojih obljubah biti vzdržen, če kaj ni neposredno v mojih rokah, ne obljubljam, raje govorim o ciljih. Med uresničene zagotovo sodijo izgradnja športne dvorane in zagotovitev prostorskih pogojev za predšolsko vzgojo, pa čeprav imamo tu še precej izzivov, ker smo občina s pozitivnim priselitvenim prirastom. Si pa tudi želimo, da bi izboljšali cestno infrastrukturo, počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstva za kanalizacijo, predvsem za aglomeracijo Zgornji Duplek, pa še tudi kak produkt, ki bo pripomogel, da bomo bolj zanimivi za turiste. Je pa na tem področju tako, da občina poskrbi za infrastrukturo, vse drugo pa je odvisno od podjetniške pobude občanov."

Za kaj, poleg gramoznice seveda, bi torej občina na področju turizma lahko še poskrbela?

"Imamo dva paradna konja, gramoznico za rekreacijo in grad Vurberk, ki je znan po izjemnem pogledu na Dravsko polje. Tu smo se že nekako profilirali kot prireditveni prostor, čeprav so letos številne prireditve zaradi pandemije žal odpadle. Ja pa to točka vseh nas v občini za oddih in polnjenje baterij. Tu imamo precej izzivov, infrastruktura je stara in jo najeda zob časa. Treba bo najti vire sofinanciranja, se pa bojim, da bo ta segment zdaj postavljen v ozadje, vemo, da se pri kulturi najprej reže."

Verjetno bi se na gradu Vurberk vseeno dalo že zdaj narediti precej več, tudi z grajsko kletjo, kjer se je zrušil del ostrešja ...

"To nam je vsekakor poslalo pomemben signal, da je nekaj treba narediti. V tem času tako teče že drugi del obnove, lani v tem času smo obnovili porušen del ostrešja, letos nadaljujemo, tako da bo vurberška klet kmalu v celoti prekrita in zaščitena pred propadanjem. Ko bo to urejeno, bo grad dobil neki nov potencial. Smo pa kljub vsem drugim investicijam v tem mandatu opravili tudi statično obnovo tribune na gradu."

Ko sva že pri Vurberku ... Kako je s tamkajšnjo kanalizacijo, tudi to bi bilo treba urediti?

"Upam, da se bo v prihodnjih letih pojavila možnost sofinanciranja malih čistilnih naprav. Gre namreč za zaselke, kjer lega ni primerna za navezavo na centralno čistilno napravo v Dogošah. Občina ima specifično konfiguracijo, v obronkih Slovenskih goric je večje kanalizacijske sisteme zelo težko načrtovati. Prvi cilj je zato zdaj črpanje evropskih sredstev za izgradnjo kanalizacije v Zgornjem Dupleku, ki je bila eden večjih ciljev v začetku mandata, vredna je namreč kar tri milijone evrov, dva od tega si obetamo od EU in države."

Kar nekaj investicij je v tem mandatu že bilo izvedenih, so pa se številne precej podražile. Športna dvorana, vrtec v Žitečki vasi ...

"Ne gre za podražitve kar tako. Denimo vrtec, prva ocena je res bila okrog 670 tisoč evrov, saj se ga je načrtovalo kot dvooddelčni vrtec. Kasneje smo zaradi potreb zgradili štiri oddelke, zato smo spremenili investicijski program. Kar se tiče športne dvorane, pa je treba poznati zgodovino projekta. Že prejšnji župan je za projekt, vreden kar pet milijonov, pridobil gradbeno dovoljenje, a sem leta 2012, na vrhuncu krize, ocenil, da takega projekta brez sofinanciranja ne moremo izvesti. Zato je bila ideja o gradnji nekaj časa na stranskem tiru, dokler nismo dobili nove idejne zasnove srbskega arhitekta, po kateri bi dvorano pokrili s ponjavo, in ta je res bila ocenjena na milijon. Na podlagi te ideje smo potem s slovenskim arhitekturnim birojem projekt dopolnjevali tako, da smo zadostili vsem standardom in potrebam za šolsko športno dvorano. Tako je bila vrednost prvega investicijskega programa 2,2 milijona. Vendar smo nato tudi ta projekt spreminjali, saj smo ugotovili, da lahko objekt prekrijemo s fiksno streho. S še nekaterimi dodatnimi prilagoditvami smo nato zadostili tudi zahtevam Eko sklada za sofinanciranje, s čimer je cena projekta narasla na 3,3 milijona. A je novi investicijski program občinski svet potrdil soglasno. Zaradi preprojektiranja smo namreč nato dobili denar Eko sklada v višini 880 tisoč evrov in ministrstva za šport v višini 480 tisoč evrov. Za občino je torej to bilo zelo ugodno, saj stavba ni dobila le fiksne strehe, ampak tudi dodaten toplotni ovoj, boljšo stavbno pohištvo, dobili smo skoraj ničenergijski objekt. Obe investiciji smo izvajali transparentno, vse spremembe je potrdil tudi občinski svet."

Kljub temu pa športna dvorana še ni dokončana, parkirišč, denimo, še ni.

"V tem projektu parkirišč sploh ni bilo. Letos smo zato naročili projekte za obvoznico, parkirišča in novo pomožno igrišče z umetno travo v Spodnjem Dupleku. Ta projekt bo v naslednjih mesecih predstavljen svetnikom in upam, da bo v proračunu za 2021 tudi potrjen. Če se bo pokazalo, da bo to prevelik zalogaj za en proračun, lahko parkirišča začasno zagotovimo z lastnimi sredstvi v gramozni obliki."

Nadaljujejo se tudi investicije v šole.

"Nadaljevali bomo projektiranje enote vrtca v Spodjem Dupleku, saj se kljub vsem investicijam na tem področju še zmeraj kažejo potrebe po novih prostorih. Ob tem smo v potrjevanju investicijske dokumentacije za javno-zasebno partnerstvo za energetsko obnovo treh šol. Obetamo si uspešno prijavo na državni razpis, v tem primeru bi namreč za realizacijo načrtovane energetske obnove morali zagotoviti le štiri odstotke lastnih sredstev - za prenovo ogrevalnega sistema v šoli Korena in v Žitečki vasi ter prenovo sistema ogrevanja, izolacijo severne fasade šole in telovadnice, zamenjavo stavbnega pohištva in menjavo strehe veznega hodnika in telovadnice ter toplotno izolacijo podstrešja v Spodnjem Dupleku. Vrednost navedenih in drugih ukrepov je ocenjena na dober milijon evrov."

Boste za vse to našli dovolj denarja za sofinanciranje? Občina je že zdaj precej zadolžena, tudi proračuni so s pričakovanimi prihodki okrog 10 milijonov evrov po mnenju nekaterih nerealno načrtovani.

"Občina je zadolžena, vendar kot finančnik ocenjujem, da gre za zdravo zadolženost, z lastnimi viri jo lahko normalno financiramo. Zagotovo je to neko breme za prihodnost, a še zdaleč od alarmantnega. Kar pa se proračunov tiče, ja, so visoki, ampak z razlogom. Ključ do uspeha je namreč v pridobitvi sofinancerskih sredstev, če želiš načrtovati investicije, se prijavljati na razpise, moraš projekte in denar imeti zagotovljen v proračunu."

Za razliko od nekaterih okoliških občin v Dupleku še zmeraj nimate obrtne cone.

"Številne od teh občin imajo strateško lego bistveno boljšo od Dupleka, so bližje avtocestnemu križu, pa so v nekaterih cone danes prazne. Pri nas velikega zanimanja gospodarstva glede tega ni bilo, ob tem so se ljudje že v času prejšnjega župana odločili, da takega območja ne želijo. Smo pa vseeno letos sprejeli občinski prostorski načrt, kjer je umeščeno območje obrtne cone s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, zato ne bo treba sprejemati novega OPPN, če bo obrtna cona kdaj vzpostavljena."

Kako se v občini spopadate s koronakrizo?

"Vidim, da je ljudem zaradi vseh teh omejitev težko, a verjamem, da bomo z nekim optimizmom skupaj prebrodili to epidemijo. V drugem valu delujemo precej bolj mirno, ne zapiramo denimo športnih površin, da lahko ljudje poskrbijo za svoje zdravje. Ob tem smo skušali občane nagovoriti, da v času koronakrize uporabljajo domače lokalne storitve, pri naših gostincih, frizerjih, kozmetičarkah, mehanikih in podobno. Se pa bojim, da se bo ta situacija prihodnje leto poznala na zmanjšanju investicijske dejavnosti, to je dolgoročni vidik, ki se bo poznal v proračunu. Negativni pritisk nanj je sicer že zdaj, izdatki za socialne transferje so precej večji."

Bo torej ostalo kaj še za asfaltiranje cest v izteku mandata, če se lahko malo pošalim?

"Če bi računal na to, športne dvorane ne bi naredil v prvi polovici mandata. So pa na tem področju realno izražene potrebe, prenova cest se praktično ne konča nikoli, ne nazadnje je pred nami dokončanje rekonstrukcije državne ceste, ki pelje skozi Duplek z obvoznico pri Dvorjanah in njeno dokončno navezavo na Korensko cesto. Treba bo razrešiti nekatera premoženjskopravna razmerja, da lahko vse skupaj izpeljemo leta 2022. Ne osredotočamo se na volitve, ampak na to, da imajo projekti neko kontinuiteto. In projektov pa tudi dela nam ne bo zmanjkalo."