(INTERVJU) Štefan Žvab, župan Šentilja: "Kot obmejni kraj smo bolj na udaru"

Ob izteku polovice mandata objavljamo serijo intervjujev z župani občin v okolici Maribora. Pojasnili nam bodo, kako daleč so z izpolnjevanjem svojih obljub, s kakšnimi težavami se srečujejo v svojem kraju in kako se spopadajo s trenutno zdravstveno krizo in tudi že gospodarsko. Začeli bomo s Štefanom Žvabom, županom občine Šentilj, ki se je na vrh svoje lokalne skupnosti po srditem boju zavihtel leta 2014, ko se je mesto izpraznilo po umiku dolgoletnega župana Edvarda Čagrana iz vrst SDS. Pred dvema letoma je Žvab zmagal že v prvem krogu, čeprav je bil med kandidati tudi poslanec SDS Marijan Pojbič.

Pred šestimi leti ste oblast prevzeli na predpostavki, da so potrebne spremembe in da boste delali drugače, vendar je bilo ves prvi mandat v občinskem svetu na relaciji med vami in SDS burno. Podane so bile celo kazenske ovadbe. Kaj je bila tista točka preloma, da ste z najhujšimi nasprotniki iz SDS zdaj politični zavezniki, kar vam nekateri tudi zamerijo?

"Mislim, da so se v SDS težko sprijaznili s tem, da lahko neodvisen kandidat zmaga na volitvah. Vsi smo morali stopiti korak nazaj in za dobro občanov in občank začeti sodelovati. To se je zgodilo, ko so ljudje na demokratičnih volitvah tudi drugič pokazali, koga želijo, in ko se je menjalo vodstvo v lokalnem SDS-u. Posledica sedanjega dobrega sodelovanja je, da lahko občani pridobijo še več kot v preteklosti, ker ta nesoglasja niso dobro vplivala ne na tekoče investicije ne na vzdušje. Ljudje so imeli tega dovolj. Mislim tudi, da zaradi mojega sodelovanja s SDS ni neke velike zamere, ravno nasprotno, ljudje si želijo župana, ki zna sodelovati z vsemi."

Kako se je spremenila občina Šentilj, odkar ste prevzeli župansko mesto?

"Nastal je tektonski premik v razmišljanju in v dvigu kvalitete življenja. Predvsem smo omogočili, da naši občani bolj aktivno sodelujejo pri občinskem proračunu, saj vsako leto namenimo kar 240.000 evrov za participativni proračun. To so ljudje dobro sprejeli. Obenem ohranjamo visok standard varstva otrok in osnovnega šolstva z novimi, sodobnimi objekti ter skrbimo, da se predvsem starejši in socialno ogroženi dobro počutijo. Vsako leto za socialne transferje namenimo skoraj tri milijone evrov. V zadnjem letu smo strateški preboj naredili tudi v smeri trajnostnega in mobilnega razvoja z nadgradnjo digitalizacije. V bližnji prihodnosti bomo edina občina, ki bo optiko pripeljala v vsako gospodinjstvo. S tem bomo dosegli večje priseljevanje. Že sedaj smo ena redkih občin, ki se ji dviguje nataliteta."

Na zadnji predvolilni bitki ste obljubili, da boste v Šentilju zgradili športno dvorano, v Ceršaku most na Muri, v Sladkem Vrhu športnorekreacijski center, na Velki pa krajevno hišo. Kaj je že narejeno?

"Sem človek dejanj, ne gradim na pravljicah in obljubim samo tisto, kar lahko realiziram. Priprava dokumentacije, ki je potrebna za izgradnjo obljubljenih investicij, poteka in vse bo narejeno. Se bo pa morda kaj zavleklo, saj smo imeli letos precejšen izpad prihodka. Za 3,5 milijona evrov vredno športno dvorano v Šentilju, ki že ima gradbeno dovoljenje, bomo v decembru imeli razpis za gradbenega izvajalca. Za kolesarsko-pohodni most v Ceršaku, s katerim želimo z avstrijske strani pritegniti kolesarje, je tako naša kot avstrijska stran pridobila dovoljenja za umestitev v prostor, sedaj pa iščemo denar. Krajevna hiša na Velki je pred vložitvijo gradbenega dovoljenja, v športnem parku v Sladkem Vrhu pa smo veliko že naredili, v planu pa sta še dve teniški igrišči in športnorekreacijski center v Selnici ob Muri. Smo pa med drugim tudi povečali in obnovili vrtec v Sladkem Vrhu in zgradili krožišče v Šentilju, v decembru pa nadaljujemo rekonstrukcijo najbolj obremenjene Maistrove ulice, kjer bomo prenovili celotno infrastrukturo in naredili 90 novih parkirnih mest ter prostor za pešce in kolesarje."

Podoba samega Šentilja se je v zadnjem času s prenovo železnice, gradnjo omenjenega krožišča in novih trgovskih centrov precej spremenila. Kaj je pravzaprav identiteta tega kraja? Je vse bolj spalno naselje ali so ambicije vendarle večje?

"Ne želimo si spalnega naselja, želimo si, da bi bili naši občani aktivno vključeni v vse mogoče dejavnosti. Zato veliko vlagamo v športnorekreacijske dejavnosti po vsej občini. Želimo pa v bližnji prihodnosti graditi varovana stanovanja in ne več le individualne hiše, ampak večje število stanovanjskih blokov, s katerimi bi še povečali število prebivalcev. Sladke skrbi župana so takrat, ko ima vsako leto več občanov, saj to pomeni več prihodkov. Obžalujem pa, da nimamo več možnosti za industrijsko gradnjo, zato bom v prihodnjem občinskem prostorskem načrtu poskušal opredeliti območja, kjer bi bila možna industrijska gradnja ali vsaj manjša obrt. Ker živimo ob meji, je glede tega veliko povpraševanja."

Je v tem mandatu vseeno kaj, pri čemer ste se ušteli in tega ne boste mogli izpolniti? Leta 2014 ste recimo vsem občanom v enem letu obljubili optično omrežje, vendar se to zgodilo.

"Do leta 2022, ko so volitve, bom naredil vse, kar sem obljubil, naredil pa bom še nekoliko več, saj z denarjem ravnamo zelo racionalno in za vsak evro dvakrat premislimo, kam ga bomo investirali. Glede optike moram priznati, da sem se uštel, ker zadeve nisem v podrobnosti poznal. Verjel sem, da so komercialnimi ponudniki, s katerimi sem se takrat pogovarjal, to sposobni narediti, a se je projekt zelo zamaknil, za kar se občanom tudi opravičujem. Prva gospodinjstva bomo na sekundarni optični priključek v okviru projekta Rune začeli priključevati januarja prihodnje leto. Je pa ta investicija relativno visoka, samo za našo občino znaša štiri milijone evrov, veliko je tudi problemov pri delih na terenu."

Črna točka občine je stari mejni prehod, kjer so bili že nekajkrat veliki načrti brez rezultatov ali pa jih je bilo malo. Ali je sploh možna celovita revitalizacija tega območja, ki je v deljeni državno-zasebni lasti? Država je na lokalno skupnost nedavno prenesla nekdanjo carinarnico, kakšne načrte imate z njo?

"Sami veste, da smo imeli v letih 2015 in 2016 begunsko krizo, ki je šla prav skozi ta predel, kar je načrte malo ustavilo. A ne glede na to smo lani zaključili projekt Prebujanje, v okviru katerega smo del stare carinarnice spremenili v regijsko turistično središče. V bližnji prihodnosti bo stara carinarnica podrta, na njenem mestu pa bosta v javno-zasebnem partnerstvu zgrajena hostel in vinska fontana. Predvidevamo, da bo v letih 2022 in 2023 stari mejni prehod, skozi katerega še vedno vsak dan potuje 6000 dnevnih migrantov, dobil novo preobleko, spremenili ga bomo na sodoben način in v povezavi z butičnim turizmom z dobro kulinariko in dobrim vinom."

Velika slabost je tudi kompostarna v Ceršaku, kjer lokalna skupnost protestira zaradi neznosnega smradu in zahteva, da se obrat zapre. Je na tem področju kak napredek?

"Odkar civilna iniciativa lastnika kompostarne bolj opozarja, je veliko manj smradu. Civilna iniciativa je nasploh zelo aktivna in bedi nad vsemi akti, ki jih potrebuje kompostarna za novo okoljevarstveno dovoljenje. Mislim, da bodo z novim okoljevarstvenim dovoljenjem tisti, ki so za to pristojni, kompostarni predpisali vse potrebne tehnologije, ki jo bo morala zagotoviti, da se bo stanje normaliziralo."

Kako pa vaša občina, tako odvisna od odprtosti meja, živi z epidemijo? Kakšna bo zanjo cena koronavirusa?

"Kot obmejni kraj smo veliko bolj na udaru. Lokalna žarišča se tako kot po celotni državi pojavljajo tudi v naši občini, imamo 58 aktivno okuženih. Nam je pa žal, da ne moreta obratovati kazino in njegov hotel. Pravzaprav nič ne živi, Avstrijci ne pridejo po nakupih in ne koristijo storitev. Planiramo okoli dva milijona evrov izpada prihodkov. To je denar, ki bi bil lahko vložen v komunalno infrastrukturo. Finančne posledice pa ne bodo tako hude, kot so posledice na ljudeh, ki so razdraženi in se počutijo zaprte v prostoru. Najprej so meje zaprli ob begunski krizi, sedaj so nas zaprli še bolj. Dvolastniki in tudi sprehajalci, ki gremo radi na drugo stran, se počutimo malo ogrožene. Po drugi strani je veliko manjših podjetnikov, vinogradnikov, kmetov in turističnih kmetij, ki sedaj trpijo. Denimo prodaja vina je padla za 40 do 50 odstotkov. Dolgo takega stanja ljudje ne bodo vzdržali."