Dobro leto in pol deluje Zelena japka. V kratkem boste prav tako v prostorih male tržnice v Dominkuševi odprli še drogerijo in delikateso. Svojo dejavnost oziroma ponudbo sonaravno pridelanih izdelkov, brez kemikalij, s preverjenimi dobavitelji, boste torej še razširili. Je takšno tudi povpraševanje?
"Vse več ljudi se zaveda, da je zdravje odvisno tudi od hrane, ki jo zaužijemo. Ta mora biti kakovostna, ekološka, iz sonaravne pridelave, pot do uporabnika mora biti čim krajša. Prav tako vedno več ljudi želi naravne pripomočke in čistila za gospodinjstvo. Temu se prilagaja naša ponudba, ki temelji na vrednotah odgovorne trgovine, brez sestavin živalskega izvora, brez sestavin, ki povzročajo izkoriščanje tako ljudi kot narave. Ocenjujemo, da je družbeni učinek naših aktivnosti velik, kar potrjujejo tudi naši poslovni partnerji, tako socialna podjetja kot drugi. Skupaj ozaveščamo potrošnike o pomenu odgovornega kupovanja. Vsak kupec namreč s svojimi nakupi neposredno odloča, kaj bo na policah trgovcev. To je osebna odgovornost vsakega kupca. Ob tem se sicer večkrat soočamo tudi z mnenji, da so cene pri nas visoke, kar pa ne drži."
Ali lahko ponazorite denimo na primeru toaletnega papirja? Prodajate isto znamko, ki je dostopna tudi drugod.
"Naša prodajalka Tadeja lepo pojasni, da papir, ki je pri nas v kartonasti, povratni embalaži, vsebuje 24 rolic in stane 7,95 evra. V običajni trgovini stane okoli tri evre, a je v paketu deset rolic papirja, kar pomeni, da je naš celo za par centov cenejši. Cene testenin, ki so resda dražje od tistih, ki jih kupimo v običajnih trgovinah, se gibljejo od pet do sedem evrov za kilogram, ampak so tudi bolj hranljive, nasitne, kar pomeni, da jih za pripravo enega obroka porabimo manj. Cena litra našega pralnega gela, ki je zadostuje za 33 pranj, se prav tako lahko primerja s ceno najbolj prodajanega pralnega gela.
Zavedamo se, da morajo biti cene dostopne, saj ima vsak pravico jesti kakovostno. Obenem kupcem pomagamo, svetujemo pri tem, kako si na primer doma iz sode bikarbone narediti pralno sredstvo. Tako imajo vsi možnost nabave kakovostnih izdelkov. Z uporabo zdravih živil in čistil, ki ne vsebujejo kemikalij, tudi skrbimo za svoje zdravje in tako je ne nazadnje družbeni učinek tovrstnega ravnanja tudi v tem, da je pritisk na zdravstveni sistem manjši."
To je tudi eno vaših načel, da želite kupce predvsem informirati, zakaj odgovorno kupovanje vpliva na razvoj družbe. A vendarle morate tudi prodati, da pokrijete stroške.
"Sem pripadnica generacije, ki je še vajena, da se kupcu ponuja stvari, ga prepričuje. Toda naša dekleta me učijo, da si bo kupec sam v miru ogledal, nato pa kupil, kar želi in potrebuje, če bo kaj potreboval, bo vprašal. In seveda kot vodja, ki moram gledati tudi številke, da se zadeve obnesejo, kdaj vprašam, zakaj imamo tega dobavitelja in ne drugega. A spet, naša dekleta so toliko ozaveščena, da preden pride določen izdelek na našo polico, večkrat preverijo njegov izvor, način izdelave in potem mi pojasnijo, zakaj od določenega dobavitelja izdelka ne bomo vzeli. Tako denimo še nimamo nobenega od čistil ali pralnih sredstev slovenskih proizvajalcev. To pa zato, ker denimo embalaža ni povratna ali kaj drugega ni v skladu z vrednotami, etiko, ki jo zagovarjamo.
Gotovo je izziv, kako preživeti, mi smo imeli še nekaj dodatnih. Maja lani smo odprli, nato nas je že oktobra zadel uničujoč požar. Komaj smo spet zagnali zadeve, smo bili marca letos soočeni s korono. Toda dekleta v naši ekipi so res toliko fleksibilna, nič jim ni težko, se povežejo, iščejo rešitve. Prej sem delala v več podjetjih, pa nisem videla tolikšne zavzetosti kakor tukaj, kjer delajo s srcem, z dobrimi stvarmi za dobro stvar.
Pomemben vidik tega početja je tudi, da s takšnim ravnanjem ostaneš zvest sebi. Tudi mi se vprašamo, ali bi šli v to, če bi prej vedeli, kaj vse nas čaka. Toda enostavno te poslanstvo pelje v to, ker veš, da je to prihodnost. Mi torej niti ne vidimo druge možnosti, kakor pa da delamo, kot delamo. In ko potem prihajajo posamezniki ali organizacije, ko se oglasijo podjetniki z različnih koncev Slovenije, ki želijo narediti zadeve po istem vzoru, jih z vsem znanjem, kontakti tudi podpremo. Ko še povedo, da s svojim zgledom daješ upanje, je to res močna spodbuda."
Katere praktične nasvete bi dali štiričlanski družini, da v največji možni meri živi brez odpadkov?
"To je izziv na več področjih. Nabava živil in čistil s povratno embalažo je del rešitve, saj lahko stekleno ali tekstilno uporabljate več let, pri nas jo napolnite. Tudi pripomočki za nego in gospodinjstvo so že naravni in jih lahko kompostirate, na primer razne krtačke, gobice za posodo, palčke za ušesa. Vse to lahko pri nas dobite razgradljivo in tudi z možnostjo kompostiranja. Dobro je, da se družina skupaj odloči za življenje brez odpadkov, se organizira, načrtuje nakupe, v kuhinji pripravi prostor in škatle ali posode za ločevanje odpadkov. Največ odpadkov je prav od embalaže. Razmislimo, kaj lahko nabavimo brez embalaže ali s povratno in kje. Nabava živil na tržnici je zelo dobra rešitev, brez uporabe PVC-vrečk za enkratno uporabo, uporabimo torbe, vreče za večkratno uporabo. Potem se lotimo tudi drugih odpadkov z zmanjšano nabavo in porabo, izmenjavo, predelavo in to nadgradimo s kulturnim pogovorom, proaktivnostjo, odgovornostjo. Tudi komunikacija je lahko ekološka."
Kako ste v društvu Pupillam prišli do tega, da ste začeli prodajati tovrstne izdelke? Začeli ste leta 2016 preko spleta, lani je sledila Zelena japka.
"Leta 2012 nas je nekaj žensk ustanovilo društvo zato, da smo spodbujale druga drugo, da nadaljuje svojo pot pri tistem, pri čemer je dobra. A potem ob tem postaneš nezadovoljen v službi, ker ugotoviš, da tako ne moreš živeti, zato smo se odločile poslovno pot nadaljevati skozi društvo. Preoblikovale smo se v socialno podjetje, kar je omogočal zakon. In to je zelo dobra kombinacija. Po eni strani lahko v društvu, pri zadevah, ki so neprofitne, denimo ozaveščanje, informiranje, tudi vzgoja, učenje kupcev, pomoč pri organizaciji dogodkov, vključuješ prostovoljce. Pri drugem delu, podjetniškem, komercialnem, tudi zaposlujemo. Tako imajo tisti, ki se priključijo kot prostovoljci, torej možnost, da se kasneje tudi zaposlijo, če se v tem najdejo, če živijo ta načela.
Kar pa zadeva prodajo brez embalaže, moram priznati, da ko je Tina (Arnuš, vodja trgovine, op. p.) prišla na to idejo, si tega nisem znala niti predstavljati. Kakšno leto smo se ukvarjale s tem, kako poiskati dobavitelje, ki imajo denimo čistila v rinfuzi. Tina je namreč vztrajala, da moramo prodajati čim več na ta način, da že pri izvoru zagotovimo čim manj embalaže, odpadkov in predelave. In to je še zmeraj vodilo."
Zgleda takrat pri nas še niste imeli. V Ljubljani je enaka trgovina, ki je začela le tri mesece pred vami. Ste se torej izobraževali, iskali informacije v tujini?
"Res je. Čehi in Slovaki so denimo pri tem zelo napredni. Sedaj smo po štirih letih tudi mi že toliko vešči, da bi radi ponudili še več produktov. V Ljubljani namreč sodelujemo v zadrugi Odgovorni ustvarjalci, imamo trgovino Natura, kjer zastopamo še več socialnih podjetij iz vse Slovenije. Pa ne le tistih, ki so tako registrirani, ampak vse, ki delujejo po teh načelih. Veliko je malih obrtnikov, izdelovalcev nakita, kozmetike, slikarjev ... In naša naloga je, da tudi njihove izdelke ponudimo tukaj, zlasti potem ko bomo imeli tudi drogerijo. Je pa sedaj obdobje, ki terja veliko energije, da uspeš vse skomunicirati, ljudje so apatični, ne vidijo možnosti prodaje, tako da delamo, kolikor lahko, in ves čas se izobražujemo in spremljamo novosti."
V sedanjem času, ki ga v pretežni meri kroji koronavirus, smo na ekologijo pozabili. Nastaja veliko odpadkov, uporabljajo se strupena razkužila. Zakaj naj posameznik vendarle vztraja, čeprav je njegovo odgovorno ravnanje zgolj kaplja v ocean, ki veliko ne bo spremenila?
"Gre za osebno odgovornost. Mislim sicer, da bo sčasoma ljudem postalo nerodno, da denimo ne ločujejo odpadkov. Tisti, ki pa to počne, to počne zaradi lastnega občutka in z vzgledom bo potegnil druge za sabo, da se bo začela ta kepa valiti. Ko greš kot posameznik na to pot, nazaj več ne moreš. Ta čas kaže tudi, kako lahko potrošnja, povpraševanje, vpliva na cene in ponudbo. Zato je sedaj priložnost, da se naučimo, da je manj več. Prav fascinira nas, ko tudi pri določenih podjetjih to že ugotavljajo. Ena od storitev, ki smo jih razvili, je eko čiščenje, pri katerem potrebuješ predvsem vodo, pa še to je idealno, da uporabiš tisto, ki steče iz klime ali denimo sušilnega stroja, nato se uporabi zelo malo čistila. In dobavitelji so zelo zadovoljni, čeprav to zanje pomeni, da bodo prodali manj čistil. Produkcija in potrošnja se morata zmanjšati. Zavedajmo se, da ne rešujemo sveta, temveč sebe in svoje potomce."
Tudi spoznavanje koncepta socialnih podjetij gre pri nas zelo počasi. Že sam izraz socialna ekonomija se zdi neustrezen.
"Res je. V Franciji zato raje uporabljajo izraz solidarnostna ekonomija. Gre za spreminjanje določenega družbenega problema, socialno podjetje je zgolj orodje za to. Ko se je leta 2011, 2012 ta koncept začel uveljavljati, tudi predstavniki naše države niso povsem razumeli, za kaj gre. Zato je socialna ekonomija sprva sodila pod ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Šele od leta 2018 sodi pod ministrstvo za gospodarstvo. Prej je bilo to namreč interpretirano, da gre za socialno organizacijo, ki bo podprta iz proračuna. Pa ni tako in tudi ne bi bilo prav. Menimo namreč, da bi morali principe socialne ekonomije implementirati povsod. Ne moremo biti samo mi družbeno odgovorni in solidarni. Vsa podjetja, ki bi ravnala po določenih principih, ki jim ne gre zgolj za lasten dobiček na škodo človeka in njegovega zdravja, bi morala biti podprta s strani države, dokler to ne bo samoumevno.
V našem socialnem podjetju torej po eni strani skrbimo za ekologijo. Z zgledom, produkti in storitvami omogočamo odgovorno ekološko življenje. Hkrati vključujemo trajno brezposelne. V Mariboru je okoli 8000 trajno brezposelnih, nekaterim je seveda to že način življenja in jih ne boš premaknil. Toda mi ugotavljamo, da se tisti, ki jih vključimo v učni proces, želijo učiti, želijo delati, samo se v običajni ekonomiji ne znajdejo, ne počutijo dobro. Preko programa Učne delavnice zavoda za zaposlovanje smo tako sedaj znova zaposlili dve osebi, ki sta bili pri nas šest mesecev, že prej pa eno."
Od ena do pet
1. Zelo optimistično gledate na svet. Od kod črpate pozitivno energijo?
"Zelo veliko slabega se mi je že zgodilo v življenju. Takrat ima človek priložnost narediti, kakor sedaj v tem času, inventuro, se vprašati, kaj lahko naredi. Zmeraj je način, kako se boš določenega problema lotil. Optimistični ima več možnosti za realizacijo, pa še bolj zabaven je."
2. Verjamete v čudeže. Zakaj?
"Velikokrat so se mi že zgodili. Veliko sem bila bolna, večkrat v kritičnem stanju in klinično mrtva. Pozitiven pristop in vizija, kaj hočem, sta me rešila. Seveda tudi akcija in srčno delovanje. Včasih sem čudeže opazila samo na velikih stvareh, sedaj res v malih. Vesela sem, da mi bije srce, da lahko diham, hodim, delam s srčnimi ljudmi. To ni samoumevno. Če imamo skupno vizijo nekega čarobnega sveta, verjamem, da ga lahko ustvarimo. Ljudje si omejujemo svoje misli, želje in cilje s strahom. In sanje so lahko resničnost. Vse je že v nas."
3. Je na ženskah, da vrednote odgovornega ravnanja do okolja, zdravja, družbe še bolj razširijo, premaknejo? Tudi v društvu ste same ženske.
"Dalajlama je rekel, da prihodnost Zemlje sloni na ženskah zahodnega sveta. Jaz to povezavo vidim v tem, da sta kuhinja in celotno gospodinjstvo primarno bolj vezana na ženske, pa četudi bi se tega rade rešile. Toda ko se vrneš k svoji primarni energiji, vidiš, da je tvoja naloga, da poskrbiš za 'ognjišče', za zdravje družine. Moški pa primarno skrbi za varnost, da bo hiša postavljena, da bo dovolj denarja."
4. Prihaja december, čas obdarovanj. Kakšno je družbeno odgovorno darilo?
"Za vse je sedaj priložnost, da naredimo inventuro, kaj res potrebujemo in kaj prižge pri kom lučko. Lahko si kaj izdelal iz storžev, nekaj spletel, spekel piškote, pa je to po eni strani tebe pomirjalo, po drugi bo razveselilo obdarovanca."
5. Predavate tudi o komunikaciji, ste NLP-komunikatorka. Zakaj ste se tega lotili?
"Čutila sem, da je naša kultura sprejela nasilno komunikacijo kot del kulture. To me je prizadelo. Zato sem šla to študirat in sedaj ozaveščam, kakšne posledice lahko to ima in kako lahko drugače komuniciramo. Spremembe že vidim. Upam, da bodo učitelji to spoznali in prenesli naprej. Znanje komunikacije je veščina, ki se je lahko vsak nauči, če le hoče."
Kako na lokalni ravni, v Mariboru, občutite (ne)podporo, razumevanje socialne ekonomije? Na občini pravijo, da bodo pripravili strategijo socialnega podjetništva. Si obetate pri tem kaj več premika, ne nazadnje je podžupanja Alenka Iskra tudi ustanoviteljica socialnega podjetja Pri damah?
"Vse je stopnja zavesti. In mi ničesar ne pričakujemo, smo pa veseli vsake podpore. Mi povemo, kaj bi se dalo narediti, a če čas še ni zrel, bo morda kdaj kasneje. Upam pa, da bodo ljudje kmalu dojeli, kaj je treba narediti."
V kolikšni meri vam v vašem gospodinjstvu uspe, da živite brez embalaže, brez obiskovanja konvencionalnih trgovin, kupujete oblačila iz druge roke in podobno?
"Ne še povsem, kot bi želela. Včasih še zaidem v te trgovine in se opomnim, s čim je treba ponudbo Japke dopolniti, kako ljudem olajšati nakup in podobno. Oblačila v večini izmenjujemo, predelujemo, da so aktualna. Težje je z obutvijo, ki jo nosimo do konca, z nogavicami, spodnjim perilom ... Zelo težko je, da ne bi kupoval novih. Pred nakupom se običajno vprašam, ali to res potrebujem. In večkrat ugotovim, da ne. Skušam nabaviti čim bolj trajnostno, naravno in lokalno. Kar je izziv. Je pa na spletu velika ponudba, tudi iz druge roke. Pa se spet vprašam, kako bo to pripotovalo do nas, kdo je to naredil, uporabljal in podobno. Sčasoma ugotoviš, da potrebuješ vedno manj, spoznaš pa vedno več ljudi, ki na ta način delujejo, in si med seboj izmenjujemo. Največ odpadkov naredim s prevozom. Pri tem bom še napredovala. Izzivov in rešitev ne zmanjka."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
