December zaznamuje obdobje adventnega časa, ki je čas pričakovanja in prihoda, hkrati pa čas topline, ljubezni in domačnosti ter neskončno iskanje notranjega miru in harmonije, pravzaprav iskanje samega sebe v vsem tem, kar nas v drvečem toku življenja obdaja in oblikuje, pravi župnik v Rušah Robert Senčar. "Vpliv potrošništva v božičnem času je izredno močan in človeka hitro zasvoji, verjamem pa in si želim, da ljudje kljub temu ne pozabijo na pravo božično sporočilo, ki je neprecenljiv nauk in zgled vsemu človeštvu. Ko se zavemo simbolike in globokega pomena božične skrivnosti, nas Stvarnik obdari z darili, ki niso materialne narave. V božično zgodbo vtkana sporočila so tako globoka, da jih ne gre dojeti naenkrat, pač pa se nam razkrivajo postopoma. Razume jih vsak po svoje. Žal, površni, kot smo, velikokrat ne poskušamo razbrati njihovega globljega pomena," razlaga svoje mnenje o stanju današnje družbe.
Za blagoslov družine, kraja ...
Obdobje adventa je čas priprave na rojstvo Jezusa Kristusa in predstavlja milostni začetek, ki prinaša nove možnosti. "Kristjani pričakujemo srečanje z Bogom, ki prihaja med nas. V poročilih in zapisih lahko zasledimo, da obhajanje adventa sega že v 6. stoletje," še razlaga Senčar. Svoje poslanstvo v župniji Ruše opravlja že skoraj 14 let in pravi, da se z verniki adventnega časa veselijo, saj prinaša veliko lepih in dobrih želja, prošenj in molitev drug za drugega ter veliko duhovnih spodbud.
Vijolična sveča je znamenje ponižnosti in posvetitve kraja, bela iskrenosti in čistosti srca, rdeča ljubezni in modrosti, zelena pa je znamenje življenja
Začutil je dolžnost, izpolnjenost
Sodelovanje z lokalno skupnostjo nasploh opisuje kot zelo dobro. "Kot duhovnika so me domačini lepo sprejeli v svoje okolje. Vesel sem slehernega vernika, ki zaide v našo cerkev in skupaj delamo dobra dela. Še posebej sem vesel najmlajših, ki pridno obiskujejo verouk in tako bogatijo svoje mlade duše," dodaja. Tudi njegova želja po duhovništvu sega daleč v otroška leta. "Obiskoval sem četrti razred osnovne šole, ko sem nekako začutil, da želim postati duhovnik. Imel sem občutek, da je to moja življenjska pot in ne nazadnje dolžnost, ki me bo izpopolnila kot človeka. Sicer ne izhajam iz tradicionalno verske družine, so pa bili v naši družini kljub vsemu prisotni nauki krščanske vere, se spominja.
