Anita Kirbiš
"Bolezen me je izjemno presenetila, zato sem sklenila, da moram misli na slabo prognozo preusmeriti drugam. Pri hiši je bil star šivalni stroj in kot samouk sem začela sprva šivati drobne tekstilne izdelke," pove Monika Heričko o novem hobiju. Kot nekoga, ki je zmeraj pokal od zdravja in žarel od neizmerne življenjske energije na delovnem mestu, na glasbenem področju ali doma, jo je bolezen, ki jo je doletela kmalu po abrahamu, zelo pretresla. A se ni vdala zahrbtni bolezni. Sledila sta dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacija, nato se je sicer še vrnila na delovno mesto, zatem pa se pri 58 letih upokojila. Čeravno aktivno ne nastopa več, se rada kdaj odzove povabilu vrtca za nastope, saj je med malčki preživela dolgih 30 let in jih zelo pogreša. Zato pa je zdaj vse več zanimanja za njene šiviljske izdelke.
Preusmerila misli
"Z rojstvom vnukov sem začela ustvarjati unikatna oblačila za dojenčke ter tako imenovana gnezdeca, to so večdelni kompleti, za katere sem si kroje naredila sama. Sprva sem šivala le zanje, kasneje tudi za prijatelje in znance, v zadnjem času šivam tudi po naročilu za druge. To me izjemno pomirja. Uživam, ko se umaknem v svoj šivalni kotiček, v svoj svet ustvarjanja. Ko nimam dobre ideje, vzamem v roke citre, ki so tudi v delavnici, zaigram kak lep valček in ideja se porodi sama po sebi," pove Monika, ki živi pod Urbanom v Kamnici pri Mariboru. Včasih je tudi veliko pletla, svoje domače rada razvaja z doma pečenimi dobrotami, tako pogosto v njeni kuhinji zadiši po buhteljnih, potici in domačem jabolčnem zavitku, s čimer razvaja svoje najdražje. Sobota, če "ta mladi" niso na nastopih, ki jih je v zadnjem času seveda veliko manj, je praviloma rezervirana za turnirje v kartanju, vrt pa je Monika z veseljem prepustila možu Vladu.
Citre ji je izdelal oče
Glasba jo spremlja že od otroštva. Prva leta svojega življenja je rasla ob zvokih harmonike, ki jo je igrala njena mama. Še danes hrani prvi posnetek z njo, ki je nastal, ko je bila stara šest let. V življenju je bila sicer že večkrat postavljena tudi pred težke preizkušnje; prvič že pri devetih letih, ko ji je umrla mama. Odraščala je ob mačehi in očetu, ki je bil človek številnih talentov, zaposlen v Marlesu kot mizarski mojster. Les mu je bil velik izziv, izdeloval je različno pohištvo, bil pa je tudi mojster v izdelovanju intarzij, unikatnih ur in celo citre je izdelal, na katere Monika igra še danes.
Od svojega sedmega leta starosti dalje je zapisana temu čudovitemu inštrumentu. Dobra tri leta jo je poučevala Rozalija Peterka, ki je bila zaposlena v SNG, sicer pa je Monika tako rekoč samouk na svojem zahtevnem inštrumentu. Pri 15 letih so s prijatelji ustanovili ansambel Veseli Urbančani in takrat je začela resneje vaditi, saj so se vrstili nastopi na različnih prireditvah, veselicah, porokah ...
Dobila je še dve polsestri, s prvo sta večkrat nastopili na Pokaži, kaj znaš ter zmagovali, leta 1973 sta natopili tudi v TV-oddaji Prvi aplavz, se spominja.
Tudi hčere v glasbi
Osnovno šolo je Monika obiskovala v Kamnici, nato se izučila za trgovko, vendar se že kmalu prekvalificirala in se zaposlila naprej v Vrtcu Kamnica, nato je bila predana vzgojiteljica v Mariboru. V vrtcu ni bilo dogodka, na katerem ne bi sodelovala tudi Monika s svojimi malčki in citrami ter požela veliko aplavzov. Z leti si je ustvarila družino in na svet so privekale tri deklice, prav tako z izjemnim glasbenim talentom. In možu se ima zahvaliti, da je lahko ob svoji redni službi in treh odraščajočih otrocih veliko časa posvečala svoji največji ljubezni - glasbi in citram.
Največje uspehe in popularnost sta doživeli z najstarejšo hčerko Alenko, poročeno Herceg, ki je šla povsem po maminih stopinjah - ob poklicu vzgojiteljice je tudi citrarka, pevka in folkloristka. Nastopali sta na različnih prireditvah doma in v tujini ter delali na kvaliteti s pomočjo akademskega glasbenika Borisa Roškerja. Udeleževali sta se različnih festivalov narodno-zabavne glasbe od Vurberka, Cerkvenjaka in Ptujskega festivala do Narečne popevke ter povsod zmagovali. Tako se vitrine šibijo pod najbolj žlahtnimi nagradami od klopotcev, kipcev, pokalov, značk in nabralo se je več kot 60 priznanj.
Ljudska glasba razveseljuje tudi Alenkino hčerko Katarino. Z mamo in babico je že pred leti posnela zgoščenko z ljudskimi skladbami. Vse tri Monikine hčerke so sicer odlične pevke, vse so se ukvarjale tudi s plesom (Alenka s folkloro, Katja z akrobatskim rokenrolom, Andreja s hip-hopom), tudi druge vnukinje, skupno jih imata z Vladom pet, nastopajo in vsi se ukvarjajo z glasbo, saj so k hiši prišli tudi zeti muzikantje.
