(Iz Štajerca) Glasbenik Rudi Šantl bo kmalu obeležil 50 let v glasbi: "Petje ostaja nezamenljiv del mojega življenja"

Znani štajerski glasbenik Rudi Šantl, izjemen pevec narodnozabavne in operne glasbe, bo kmalu praznoval pol stoletja neprekinjenega glasbenega ustvarjanja. V tem času je napisal več kot 30 lastnih skladb in besedil. Pravzaprav je njegovo življenje v celoti posvečeno glasbi.

"Svojo glasbeno nadarjenost nosim v sebi že od otroštva. Z družino, ob starejši sestri in mlajšem bratu, sem odraščal v Zgornjem Dupleku. Glasba je bila tista, ki je že v otroštvu zaznamovala moj vsakdan. Starša sta bila tudi glasbeno nadarjena in tako sem se že od mladih nog srečeval z njo. Moj prvi instrument je bil drugi brač, ki sem ga igral pri tamburaški skupini Osnovne šole Duplek. Moji prvi večji javni nastopi so bili na glasbenih prireditvah Pokaži, kaj znaš, pozneje pa v gostišču Lešnik v Brezju pri Mariboru, kjer sem leta 1974 začel ob vikendih igrati bas kitaro in prepevati v triu. Začetek glasbene poti me veže tudi na brata, s katerim sva skupaj nastopala v ansamblu Beli lokvanj, nekaj časa pa v mariborski Operi. V domačem okolju sem spoznal tudi svojo bodočo ženo Zdenko, s katero sedaj že 45 let živiva v zakonu, imava dve hčerki in dve čudoviti vnukinji," se zazre na svoje začetke Šantl, ki živi in ustvarja v Mariboru.

Prepotovali celo Evropo

Pohvali se lahko z izjemnim posluhom in žametnim glasom. Davnega leta 1976 je kot najstnik začel prepevati pod okriljem profesorja Miloša Brišnika iz mariborske glasbene šole, svoje glasbeno znanje pa je nadgrajeval tudi pri drugih glasbenih pedagogih. V tem času je posnel nekaj pesmi z Ansamblom Milana Križana in Tonetom Neuvirtom. Kasneje je začel prepevati v zboru Slava Klavora, kmalu pa se je zaposlil v mariborski Operi. Po nekaj mesecih se je želel preizkusiti tudi v drugačni zvrsti glasbe. Kot pevec narodno-zabavne glasbe je začel prepevati z ansamblom Krček. Prepotovali in s petjem razveseljevali so ljudi po skoraj celi Evropi (v Nemčiji, Italiji, Švici, Avstriji, Franciji), kjer se je srečal s še enim izzivom - nemščino.

Po treh letih potepanja po tujini je bila želja po vrnitvi v domovino izjemno velika in z novimi izkušnjami, ki si jih je pridobil, se je vrnil v domači kraj. Tukaj je nadaljeval kariero v mariborski Operi kot zborist in solist ter hkrati kot pevec pri ansamblu Štajerskih 7. In prav v letih sodelovanja z njim se je lahko dokazal, da je z vsem srcem predan glasbi. Deseto obletnico sodelovanja so obeležili v Športni dvorani v Slovenskih Konjicah, za petnajsto pa napolnili dvorano v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Poleg festivalov, ki so se jih udeleževali v Sloveniji, so nastopali tudi po različnih tujih deželah in kontinentih (v Avstraliji, ZDA, Kanadi, na Japonskem). Leta 2000 so kot spremljevalna skupina naših olimpijcev nastopali celo na olimpijskih igrah v Avstraliji (Sydney). Istega leta so imeli veliko turnejo po Japonski. Na vse to ga vežejo nepozabni in izjemni spomini.

V šestnajstih izjemnih letih sodelovanja z ansamblom Štajerskih 7 so posneli in izdali 150 skladb v slovenščini. Nekaj od njih so posneli tudi v nemškem jeziku, saj so ogromno nastopali za naše rojake v sosednjih državah.

Pesmi, ki jih je prepeval in nekaj od teh tudi sam spesnil, so začele dobivati vrsto nagrad in priznanj. Omenimo samo nekaj najodmevnejših priznanj in nastopov, na katere je še posebej ponosen: leta 1980 je prejel prvo nagrado občinstva za nastop z ansamblom Dobri znanci in tretjo nagrado občinstva Pri Majoliki ter prvo nagrado občinstva z Ansamblom Vikija Ašiča (S harmoniko po svetu), dve leti je v duetu z Nevo Švajnzger nastopil na Armijskem festivalu v Beogradu, leta 1985 je padla nagrada Zlati klopotec. Sledile so zmagovalna skladba na Veseli jeseni (Mi Štajerci avtorja Borisa Roškarja), zmaga v Števerjanu, zmaga na Ptuju s plaketo Franca Korena za avtorsko skladbo Naj pesem zazveni in zmaga na Festivalu narečnih popevk s Štajerskih 7. Leta 1995 in 1996 so poželi prvo nagrado na festivalu Slovenska polka in valček, leta 1997 pa prejeli sedem zlatih petelinov za Pesem zvonov. Šantl med dosežki v bližnji preteklosti omeni še štiri posnete albume (v slovenskem in nemškem jeziku) v letih 2017 in 2018 z Ansamblom Hinka Krčka v duetu z Mojco Bitenc.

Leta 2001 na samostojno pot

Pred dvajsetimi leti, leta 2001, se je odločil, da stopi na samostojno umetniško pot. V tem letu se je tudi vrnil k svojim opernim začetkom. Leta 2005 je s svojo pesmijo Gremo vsi na morje nastopil na Melodijah morja in sonca. Istega leta se udeležil Festivala narečne popevke s pesmijo Da dul padeš in nato še leta 2009, ko je osvojil prvo nagrado strokovne žirije za najlepšo narečno popevko Vejnec skuznatih rouž.

"Na samostojni poti sem nastopal z veliko priznanimi pevci: Terezo Kesovijo, Vinkom Cocetom, Heleno Blagne, Alfijem Nipičem in drugimi. Ta čas zaznamuje tudi izid številnih videospotov za moje avtorske skladbe, kot tudi za skladbe, ki so plod sodelovanj. Konec preteklega desetletja sem kronal z izidom zadnjega albuma Naj pesem zazveni, na katerem sem združil šestnajst skladb iz preteklega obdobja. Za naslovno skladbo albuma sem nedavno posnel tudi videospot. Petje ostaja nezamenljiv del mojega življenja. Kljub sedaj že zrelim letom, še vedno skladam, pojem in ohranjam veselje do slovenske glasbe. Koncem decembra me čaka nastop z orkestrom v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bom zapel tisto lepo Flisarjevo Dežela Štajerska," je pogovor zaključil Rudi Šantl, ki ni pozabil pohvaliti svojih vnukinj. Starejša končuje magisterij ekonomije, najmlajša pa očitno stopa po dedkovih stopinjah - pri rosnih sedmih letih korajžno nastopa, hodi na ure klavirja, doma vzame v roko tudi violino, obiskuje gimnastiko, pleše balet in strumno stopa po modni brvi kot manekenka za otroška oblačila.

V zadnjih letih se Rudi Šantl, ki je rad med iskrenimi ljudmi, odmakne iz mestnega vrveža na svoj vikend v Slovenskih goricah, kjer v tišini narave zagotovo najde nove inspiracije.