Iz Štajerca: Kar 63 let "šraufal" mercedese

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
20.08.2020 06:00

Skozi njegove roke je šlo nekaj tisoč vozil z različnimi napakami in okvarami, a ni bilo take, ki ji ne bi bil kos.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Cvetko Harb uživa zaslužen pokoj.
Sašo Bizjak

Ko sem ga obiskal na Lackovi 122 v Pekrah pri Mariboru, sem takoj opazil pred hišo parkiran mercedes. Jasno, kaj pa naj bi drugega vozil avtomehanični mojster Cvetko Harb, ki je kar 63 let servisiral vozila nemškega avtomobilskega giganta Mercedes.
Cvetko Harb, rojen leta 1937 v Mariboru, se je za avtomobile zanimal že v rani mladosti, saj je bil njegov očim Anton Medved taksist. "To je bil v tistem času spoštljiv poklic in očim se je rad pošalil, da nič ne dela, je pa vedno v službi. Tu in tam sem mu opral avto, zlagoma v roke prijel orodje in se ob očimu učil. Vedel je, da se rad smukam okoli avtomobilov, zato me je nagovarjal, da grem po končani nižji gimnaziji v uk za avtomehanika. "Ko boš imel avto, ga boš lahko sam popravil," mi je dejal in vedel sem, zakaj. Po poklicu je bil očim pek, pri avtomobilu razen menjave pnevmatik drugega ni bil vešč."

Cvetko Harb je avtomobile najraje popravljal iz kanala.
Emil Šterbenk

Po grenkih izkušnjah odšel v Nemčijo

Da bi si pridobil strokovno izobrazbo v avtomehaničnem poklicu, se je Harb vpisal na republiško šolo za avtomehanike v Ljubljani, šolanje končal s samimi peticami in prvo zaposlitev dobil v servisu Avtomehanika na Masarykovi 17 v Mariboru pri gostilni Boč ob UKC Maribor. "Tam sem v slabih delovnih in medsebojnih razmerah vzdržal mesec dni, nato sem se zaposlil pri državnem obrtnem mojstru Juliju Gajšku v nekdanji Kopališki ulici v Mariboru. Tam sem delal do vpoklica k vojakom, vojaščino sem služil v Makedoniji, po vrnitvi domov pa sem že drugi dan dobil delo pri Avtobusnem prometu Maribor. Leta 1962 sem končal mojstrsko šolo in postal vodja motornega oddelka. V podjetju sem se prijavljal na različne razpise, denimo za stanovanje, kredit ..., a vselej ostal praznih rok. Ko sem zasledil razpis podjetja Avtomobilia Zagreb, da v Mariboru iščejo vodjo poslovalnice, sem službo tudi dobil. Tudi tam sem doživel podobno grenko izkušnjo z razpisi. Z ženo sva imela dva otroka, živela sva pri starših, bilo je lepo, a utesnjeno, in odločil sem se, da grem v Nemčijo. Tam sem osem let delal v enem od pooblaščenih zasebnih servisov Mercedes-Benza blizu Ludwigshafna." Ko se je Cvetko Harb zaposlil, ga je direktor in lastnik podjetja vprašal, zakaj je prišel v Nemčijo. "Da bom dobro zaslužil in se čim več naučil," mu je odgovoril. "Tam sem 'šraufal' zgolj Mercedesova vozila in spoznal njihov ustroj do potankosti."

Rad se sprosti na vrtu.
Sašo Bizjak

Vrnil se je domov in šel na svoje

Po osmih letih je Harb ocenil, da je dosegel cilj, ki si ga je zadal ob odhodu na tuje, zato se je vrnil domov trdno odločen, da gre na svoje. "S prihranki sem v prostorih Avto-moto društva Hoče odprl avtomehanično delavnico za servisiranje vozil Mercedes. Za mnoge je to bila čudna odločitev, saj v tistih časih ne v Hočah in ne v Mariboru ni bilo veliko vozil te znamke. Vsem, ki so me vprašali, zakaj sem naredil ta korak, sem odgovoril, da drugega ne znam delati. In tako se je začelo," razloži Harb. V delavnici ni imel dvigala za dvig avtomobila. Prepričan je bil namreč, da je avtomobil na kanalu v takšnem položaju, kot je med vožnjo. "Delo je sicer težje, a je diagnostika natančnejša. Če avto stoji na dvigalkah, se na njem vse obesi, kot da bi iz vode vlekel žabo," smeje doda.

Kot mojster avtomehnik je bil Cvetko Harb pri delu zelo natančen.
Emil Šterbenk

Družinski človek, pevec, vinogradnik ...

Cvetko Harb si je že zelo mlad ustvaril družino. Z ženo Silvo bosta decembra praznovala 60. obletnico poroke. "Družina mi pomeni vse. Imava tri otroke, Domen je bil rojen leta 1961, Darja leta 1964 in Hotimir leta 1977. Imava štiri vnuke in dve vnukinji. Pogosto se obiskujemo, hišo, v kateri živiva z ženo, bi lahko imenovali hotel babi-dedi, saj je vselej odprta za najine najbližje, otroci imajo ključe, da lahko vstopijo vanjo tudi takrat, ko naju ni doma."

Tudi v pokoju Cvetko Harb ne more brez mercedesa.
Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta