Iz Štajerca: V družini Pipan je petje doma

Oboževal sem Pata Boona. S svojimi pesmimi in žametnim glasom je božal ušesa poslušalcev, tudi moja. Ob prepevanju njegovih pesmi sem neznansko užival, čutil sem notranje zadovoljstvo in toplino. Tudi Toma Jonesa sem rad poslušal in prepeval njegove pesmi, pa Engelberta Humperdincka. Na številnih prireditvah sem pel predvsem pesmi Pata Boona, najbolj pri srcu mi je bila I'II Be Home," se je v preteklost ozrl Janko Pipan, eden številnih uspešnih mariborskih pevcev zabavne glasbe, ki je pred dvema dnevoma dopolnil 80 let. Po rodu je Mariborčan. "Imel sem starejša brata, oba sta že pokojna. Ko je umrl oče, se je mama poročila drugič in dobil sem še sestro. Izšolal sem se za grafičarja, pozneje končal še srednjo grafično šolo v Ljubljani. Najprej sem se zaposlil v podjetju Mariborski tisk, nato pa v podjetju Bodočnost, kjer sem leta 1996 dočakal pokoj. Imam dve hčeri, Nevo in Tejo," Pipan opiše del družinskega življenja.

Prvič nastopil kot osnovnošolec

Pipan je prvič javno zapel kot osnovnošolec. "Odmevi so bili spodbudni," se spomni. "Pel sem tudi v dvorani Nigrada in požel huronski aplavz. Bil sem presrečen in doma sem še bolj pogosto brenkal na kitaro in prepeval. Med služenjem vojaškega roka v Osijeku me je kapetan pregovoril, naj pojem na prireditvi, na kateri bo igral orkester RTV Beograd. Tudi tam sem dobil gromek aplavz." Ko se je iz Osijeka vrnil v Maribor, ga je sosed in prijatelj Valter Breznik, tedaj odlični nogometaš Železničarja, povabil na ples v dvorano C Mariborskega sejmišča, kjer je igral Ansambel Bertija Rodoška.
"Enemu od glasbenikov, ki sem ga poznal, sem omenil, da pojem, beseda je dala besedo in znašel sem se na odru. Zapel sem I'II Be Home, pesem je vžgala, in ker je pevec ansambla Vlado Bezjak v naslednjih dneh moral na pot, so me povabili k sodelovanju. To je bil začetek moje resne pevske poti. Pozneje sem prepeval na raznih prireditvah, dokler nisem dobil ponudbe za petje v Veliki kavarni. Ko so mi povedali, da bom z izjemo ponedeljka moral peti vsak večer od 20. do 24. ure, sem vabilo najprej zavrnil, saj sem zaradi delovnih obveznosti vstajal zelo zgodaj. Ko pa so razkrili, kolikšen bo zaslužek, sem bil za, saj je bil tako visok kot moja plača v podjetju. Pozneje sem pel še v Slaviji, Astorii, Fontani ..."

Postavil zametke lokostrelskega kluba

Ob petju je imel Pipan tudi nekaj konjičkov. "Leta 1961 sem s prijateljema Bogomirjem Palom in Ivanom Riglerjem postavil zametke Lokostrelskega kluba Maribor. Za lokostrelstvo sem se ogrel kot otrok ob gledanju filmov o Robinu Hoodu. Riglerjev stric je bil mizar, po načrtih je iz orehovega lesa izdelal tri loke, za tetivo pa smo uporabili vrvico. Streljali smo pri Palu. Na zid hiše smo namestili tablo iz desk, nanjo narisali tarčo in streljali s puščicami s kovinsko konico. Deske smo hitro razcefrali, in ko smo tablo sneli, je bila fasada močno poškodovana, saj je konica puščice vselej prebila les. Pozneje sem iz Amerike dobil lok iz umetnih vlaken, s katerim smo streljali v Stražunskem gozdu, leta 1970 smo vsi trije že imeli podobne loke in s še nekaj prijatelji smo ustanovili LK Maribor. Predsednik kluba sem bil več kot deset let, pozneje sem nehal aktivno delati v njem." Potem ko je lokostrelstvu pomahal v slovo, si je omislil nov konjiček. "Leta 1987 sem začel leteti z motornim zmajem. Po opravljenem tečaju sem zmaja kupil pri znanem podjetniku Ivu Boscarolu in v zraku preživel veliko ur. Jadral sem predvsem na Štajerskem, zadnjič leta 1995. Vmes sem imel nesrečo - med pristajanjem na letališču v Skokah je nenadoma zapihal bočni veter, pristal sem zelo trdo, a odnesel sem jo na srečo zgolj z izpahnjeno ramo. Po ozdravitvi sem jadral do leta 1995, ko sem zaradi gradnje hiše zmaja prodal."

Zadovoljstvo delil z drugimi

Zaradi koronavirusa je Pipan večidel doma, a se ne dolgočasi. "Večkrat poprimem za kitaro in zapojem. Ker sem zadovoljstvo želel deliti z drugimi, sem ob pomoči Rada Galuna na facebooku objavil kar osemnajst desetminutnih oddaj s spremnim besedilom. Rado je poskrbel za glasbo, jaz sem si nadel slušalke in pel," razloži Pipan, ki uživa v pokoju. "Živim dobro in predvsem zmerno. Nisem več mlad, tu in tam se pojavljajo zdravstvene težave, a jih dobro obvladujem. Še vedno vozim avto, v prostem času gledam televizijo in berem Večer, ki ga imam naročenega ob petkih in sobotah, ko je vsebina najbolj bogata. Zelo rad sem v družbi obeh hčera, vnukov in vnukinj. Neva ima sina Tima, znanega radijskega voditelja in pevca, ter hčeri Ajdo in Zalo - slednja ob spremljavi harfe poje na porokah. Teja pa ima sina Jana. Vse imam neizmerno rad, pogosto se obiskujemo in urice, ko sem z njimi, mi pomenijo zelo veliko."